MARIJA IN SVETI AVGUŠTIJN
Pred davnimi lejti se je na Selašekovi gori prikazala Marija, ker je ftejla, da bi se taum cerkva zgradla. Tok bi bla blijzi sv. Avgoštijna in se bi z jim lahko pogovarjala.
Ljüdje so jo vidli, vido pa jo je tüdi stari Selašek, ki je bü jezen, zatau pa je na tijsto mesto navozo gnüja.
Mariji se je tau dalo zameriti pa je odešla v Kumrovec, še prej ko je odešla, je rekla sv. Avguštijni, da se bauta vidla, čula pa nej.Tok so Mariji postovli cerkvo v Kumrovci in taum so ze Svete Gore. Z sv. Avguštijnom se rejs vijdita, se se od sv. Avguštijna vijdi na Sv. Gaore. Čujeta pa se nejne, se se zvoneje nejne čuje, ker je predač.
(Povedala Marija Kozel iz Ložin, Podlehnik, rojena 1921, zpisala Aleksandra Bračič. Zg. Gruškovje, 2004.)
SLOVARČEK:
" ftejla - hotela
" taum - tam
" tok - tako
" gnüj - hlevski gnoj
" čuti - slišati
" se se - saj se
CAUPRAJE
Haunzi je v penzijo vstaupo. Za zahvalo je povabo vse toute, ki so mu tok dač pomagali, na južno.
Ko pa je neki drujgi šo v penzijo pa jih je povabo naza v Šterntal na poslovilno. Ta je blau dač, zatau so prosli enega, ki je te bü edijni dač na okauli, ki je mö auto, da jih pela ta. Un pa tijsti dejn ni mö čosa pa jih nij mugo peloti.
Zatau je stara zacauprala cejlo družino, crknalo jim je dvej glave žvadi, pa še žena je zbolejla.
To so pol vračli. V Kropini jim je neka boba dala taki predmet, ki se v sukjo všije, tijsto, ki jo človek narejši nosi, te pa ozdravi.
Če kdo na mlad k hiši pride mu ne smeš nič doti, ker te lehko zacaupra.
Če ti zdravilo prineseš od cauperce, da vračiš, se ne smejš oglasti. Rečejo, da bo gli tisti prišo, ki te je caupro, zdravilo pa ne bo pomagalo.
Mama pa uča sta küjpla hišo in smo se preselili ta. Drujgo leto pa so mama dobli prase od bobice, ki pa je cejle dneve pa noči cvijlo, nij ftelo jesti pa vedno slabše je blau. Prase nije šlo po plemeni, tok tudi nije blau pravih kolijn.
Tau se je ponavlalo trij lete. Te pa so uča tega meli zadosti, pa so šli k caupernici, da bi svije vračla. Šli so na Hajdije k bobi, da jim je dala zdravilo. Boba je rekla, da tega ne smejo odprejti, uča pa je bü radoveden pa je to odprl, nutri so blij mokri lasi.
Z mamo sta mugla trij jutra ob svijti obkajati prase. Tretje jutro je prase spalo tok hujdo, da sta misla, da je crknalo. Ko so ga prebujdli pa je blo prase vredi in je šlo po plemeni, da smo tijsto leto meli veke kolijne.
Tijstemu, ki pa jim je prase zacaupro, pa je prase crknalo.
(Povedala Marija Kozel iz Ložin, Podlehnik, rojena 1921, zpisala Aleksandra Bračič. Zg. Gruškovje, 2004.)
SLOVARČEK:
" v penzijo vstaupti - se upokojiti
" južna - kosilo
" Šterntal - Kidričevo
" ta - tja
" dač - daleč
" dač na okauli - daleč na okrog
" mö - imel
" peloti - peljati
" zacauprati - začarati, uročiti
" vračiti - zdraviti urok
" uča - oče
" prase - svinja
" Hajdije - Hajdina
LUCIJSKI STOLČEK
Od sv. Lucije do božiča je dvanajst dnij. Totih dvanajst dnij more stolček delati. Bijti more iz dvanajstih fürmov lesa. Vsaki les pa more bijti iz drujge fare.
Na sveti večer more toti stolček nesti k polnočnicam, taum si more na jega sesti pa vijdi kere bobe so cauperce iz tijstega kraja. Cauperce se obrnejo proti jemu, vsaki pa se obraz spremija tok, da se vijdi ka caupra (svije, krove, ljüdi,).
Cauperce ga tudi vijdijo, zatau pa more toti človek hitro leteti, da ga cauperce nejne vlovijo, se ga čejo pol vbiti, zdrobijo ga na sončni prah.
Če jim vüjde prejk tekoče vode je rejšen. V žepi more meti prosau, da ga cauperce pobirajo, pa ne ftegnejo leteti za jim.
Ko je rejšen pa ne smej povedati, kere bobe so cauperce dokle so žijve, če pa povej ga vbijejo.
(Povedala Marija Kozel iz Ložin, Podlehnik, rojena 1921, zpisala Aleksandra Bračič. Zg. Gruškovje, 2004.)
SLOVARČEK:
" totih - teh
" fürmov - vrst
" fara - župnija
" jega - njega
" cauperce - čarovnice
" čejo - hočejo
" vüjde - uide
" prosau - proso
" ftegnego - utegnejo
" kere - katere
" dokle - dokler
USODA JE USODA
Eni kmeti so meli kvouklo in so pod jau nasadli račje jajce, gospodija je vsem domačim rekla, da ne smejo povedati kolko rac se je v resnici zvallo, zatau so vsi govorli, da jih je osem, nej pa devet ko jih je v resnici blau.
Ko so račke že ble veče so šle k potauki plavat, ker so že predač odplavale je gospodar v potok vrgo šibo, da bi jih obrno. Te pa je ftrofo eno račko in tota se je ftaupla.
Tok jih je rejs ostolo saumo osem.
(Povedala Marija Kozel iz Ložin, Podlehnik, rojena 1921, zpisala Aleksandra Bračič. Zg. Gruškovje, 2004.)
SLOVARČEK:
" kvauklo - kokoš, ki vali piščance
" zvallo - zvalilo
" potauki - potoku
" ftrofiti - zadeti
" ftaupla - vtopila
BOŽJE OKO
Po drüjgi svetovni vojni so bobico obsaudli, da je neka govaurla. Prišli so po jau žandari pa so jo odpeloli v Trakoščanski grad v zapor. Tam so jo zaprli v klet, jau pa še drüjgih dvanajst obsojencov. Deset so jih pobili, ona pa še ena drüjga pa so ble premeščene v Varaždin.
Tam je bla med devetimi obsojenemi na smrt. Ko je ležala na klejh v zapori in premišljala kok bojo doma deca, stori dvej pa štiri lete, se ji je prikazalo božje auko in ji reklo, da se na nič ne boji. Čez kjeden dnij so ji povedali, da je oproščena kazni in da lahko gre domu.
Naštejtokrat nam je razlagala kak ji je ostalo to v spomijni.
Dedek pa je v toutem časi po kolinah šo na Težki Vrh iz Brezove Gore pejš , da bi mu Marija in Bog pomagala rejšti bobico.
Paut mu je preglodala dvujne hloče, dvujne duge gote pa celau mesau, do kostij. Kij je hodo je tekla krij. Bobica pa je bla rejšena.
(Povedala Darinka Ferčec iz Zg. Gruškovja, rojena 1961, zapisala Aleksandra Bračič, Zg. Gruškovje, 2004.)
SLOVARČEK:
" bobico - babico
" obsaudli - obsodili
" žandari - vojni policaji
" pobili - usmrtili
" deca - otroci
" auko - oko
" kjeden - teden
" paut - pot
" gote - moške spodnje hlače
DEVETNICA
Mama je bla stora mejsec dnij, ko je zbolejla za davico.
Nij ji blau več pomoči, zdravnijki so rekli naj se pripravijo na najslabše. Ko so prišli domu pa tau povedli je bobica rekla na grejo k cvetlinskemi žujpniki. Žujpnik jim je reko na cejla družina vsaki večer devet dnij zapored zmolijo po devet Oče naš-ov.
Vsi fkup so molili, in rejsen po devetih dneh so zvedeli, da se bolejzen izboljšüje.
Mama je preživejla, še gnes živij in nima več nobenih problemov z grlom.
(Povedala Darinka Ferčec iz Zg. Gruškovja, rojena 1961, zapisala Aleksandra Bračič, Zg. Gruškovje, 2004.)
SLOVARČEK:
" žujpnik - duhovnik
" fkup - skupaj
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
