|
|
 |
6.11.2004
M. Blažič: Kreativno pisanje |
objavil: Miha Knavs
Število ogledov: 1577 |
|
 |
V knjigi Kreativno pisanje, avtorica prikazuje, kako motivirati učence in izboljšati njihovo izražanje na govorni in pisni ravni. Predvsem se opira na slednjo.
K zaključku nas vodi prek teoretičnih razlag in množic praktičnih vaj ter prikazov izdelkov, ki so bili narejeni tekom njenega proučevanja kreativnosti in izražanja pri otrocih.
Knjiga je zasnovana kot priročnik učitelju pri vodenju delavnic oziroma ur, pri katerih uči otroke kreativnega izražanja.
Del knjige, ki sem ga obdelal, in vam ga bom prikazal v tej seminarski nalogi, obravnava tipične napake pri pisanju. Ne ozira se le na slovnične napake, temveč so opisane predvsem napake pri izražanju vsebine v literarnih besedilih učencev.
Besedišče
Mnogokrat se učenci izražajo z vulgarnimi izrazi, ki so največkrat odraz skromnega besedišča otrok. To napako se da odpraviti z vajami za širjenje besednega zaklada, ki so opisane v knjigi in vam bodo predstavljene v enem od prihodnjih seminarjev.
Deskriptivnost
Mnogokrat učenci preveč opisujejo in premalo podajajo občutja, ki so se v opisovanem dogodku zgodila. Vse skupaj nas lahko spominja na razvlečene opise hranjenja oseb v trivialni mladinski literaturi (Pet prijateljev, ...). Učence moramo opozoriti, da naj iz opisov njihovih dogodkov vejejo čustva in ne statičnost in deskriptivnost.
Detektivke
Pri detektivkah ne gre za odkrivanje zločina, temveč za napeto opisovanje dogodka. Glavni namen je dinamičnost zgodbe in preusmeritev pozornosti bralca na detajl.
Gib
Opisovanje gibov naj sodi h karakterju, ker nam pomaga opisati čustveno stanje lika. Npr: Zardel je. Namesto da opisujemo, da je bilo nekomu nerodno itd.
Izpovednost
Popisovanje notranjih čustev je med mladimi zelo priljubljeno, saj gre za avtobiografske elemente in izpoved je nabita z lastnimi mislimi, z domišljijo, ...
Karakterne spremembe literarne osebe
Najpogosteje so karakterne spremembe literarne osebe neutemeljene, ker ne izhajajo iz zgodbe same, čeprav se avtorjem to zdi samoumevno. Na to je potrebno učence opozoriti.
Konflikt
Konfliktne situacije so predstavljene kot posledica nekonsistentnih razlogov in ne presenečajo z razpletom, temveč gre največkrat le za opis nekih občutkov. Tega se je potrebno izogibati.
Literarne osebe
Največja težava je, da osebe niso usklajene z opisi in detajli. Slikar naj govori kot slikar, kmet kot kmet, starec kot starec, ...
Nedoslednost
Je poglavitna šibka točka mladih ustvarjalcev, ker gre največkrat za pomanjkanje koncentracije. Kaže se v preskakovanju iz enega opisa na drugega brez smiselnih prehodov, prehod z glavne teme k stranski, kopičenje podrobnosti in izguba glavne misli. Zaključek mora biti vedno posledica uvoda.
Neverjetnost
Resničnost dogodkov ni jamstvo za dobro zgodbo. Srečali smo se že s težavo pri opisovanju počitnic, ko gredo eni npr. v Gardaland, drugi pa so doma in imajo manjvrednostni kompleks, o čem naj pišejo, če pa se jim ni nič takega zgodilo. Tako pride do tega, da so nekateri opisani dogodki resnično močni, literarno pa krhki. Potrebno je spodbujati otrokovo ustvarjalnost. Manj je več.
Patetičnost
Pretirano vznesenost, vzvišenost, pretresljivost in napihnjenost pogosto srečamo v prostih spisih. Predvsem pri tistih s tematiko ljubezni, mladosti, domovine, prihodnosti. Takemu pretiravanju se moramo izogibati.
Prehiter razplet, razvlečen razplet
Ena skrajnost je prehiter, netehten razplet, druga pa je pretirano zavlačevanje z dogodki. Razplet moramo primerno razviti.
Pripoved
Dinamična zgodba ne more nadoknaditi ne dinamičnega načina pripovedi.
Razplet
Izhajati mora iz zgodbe, ali pa mora učenec vpeljati deus ex machina. Takrat, ko postane snov sama sebi zadostna in ni del uravnotežene strukture, je to zanesljivo znamenje trivialnosti razpleta.
Redundanca
Večkratno ponavljanje ene in iste informacije, preobilje informacij in njihovo kopičenje je znak trivialnosti literature.
Resnična resničnost, literarna resničnost
Ustvarjalci radi pozabljajo, da je literarna resničnost eno, resnična resničnost pa drugo in da v pravi resničnosti veljajo drugi zakoni kot v literarni. Ni pomembno, kaj pišemo, temveč kako.
Sentimentalnost
Pretirane sentimentalnosti in moraliziranja se moramo izogibati.
Trivialnost
Trivialna literatura ima stroge zakonitosti pisanja in njih neupoštevanje bralci hitro kaznujejo. Umetniška literatura se od trivialne razlikuje ravno v svobodi ustvarjanja.
Zaključek
Slabi prosti spisi so posledica neustvarjalnega branja, pomanjkanja interesa, zunanje motivacije, nizke bralne kulture in majhnega besednega zaklada. Poleg tega lahko negativno vpliva še neustrezna atmosfera, nezaupanje, neustrezen doživljajsko-spoznavni okvir ter marsikaj drugega.
Zaradi obrambe in strahu učencev pred pretiranim razgaljenjem, prihaja do stereotipnih spisov, všečnih učitelju. Npr. pisanje dolgih in dolgoveznih spisov, ki so všeč učitelju in jih pohvali ter bolje oceni.
Pustimo, da učenci kdaj pa kdaj sami popravljajo svoje spise ali pa spise sošolcev, ker s tem dvigujejo nivo samokritičnosti in gradijo svoj osebni stil. O svojih spisih naj se učenci pogovarjajo med seboj in argumentirajo, zakaj so pisali tako, kot so. Vsaka posledica naj ima vzrok.
Učitelj naj spoštuje kreativnost učenca in naj le-to spodbuja s kreativnim poukom.
Učenci imajo pravico, da se motijo, zato ocenjujmo njihove izdelke kot besedila, ki jih je moč ustvarjalno dovršiti in dodelati in ne kot že literarno dovršena in izdelana besedila.
Vseh naštetih elementov se ni potrebno strogo držati, temveč jih imejmo pred očmi kot oporo in smerokaz pri poučevanju.
Povzetek
M. Blažič: Kreativno pisanje. Ljubljana: ZRSŠŠ, 1992. 54-61.
Napake pri pisanju
Besedišče
Vulgarni izrazi so odraz skromnega besedišča. Potrebno je izvajati vaje za širjenje besedišča.
Deskriptivnost
Pretiranemu opisovanju se je potrebno izogibati. Iz opisov dogodkov naj vejejo čustva.
Detektivke
Glavni namen je dinamičnost zgodbe in preusmeritev pozornosti bralca na detajl.
Gib
Opisovanje gibov naj sodi h karakterju, ker nam pomaga opisati čustveno stanje lika. Npr: Zardel je. Namesto da opisujemo, da je bilo nekomu nerodno itd.
Karakterne spremembe literarne osebe
Karakterne spremembe lit. osebe so največkrat neutemeljene. Na to je potrebno učence opozoriti.
Literarne osebe
Največja težava je, da osebe niso usklajene z opisi in detajli. Slikar naj govori kot slikar, kmet kot kmet, starec kot starec, ...
Nedoslednost
Je odraz pomanjkanja koncentracije. Kaže se kot preskakovanje od enega dogodka k drugemu ter kopičenje nesmiselnih podrobnosti.
Neverjetnost
Nekateri opisani dogodki so resnično močni, literarno pa krhki. Potrebno je spodbujati otrokovo ustvarjalnost. Manj je več.
Prehiter razplet, razvlečen razplet
Ena skrajnost je prehiter, netehten razplet, druga pa je pretirano zavlačevanje z dogodki. Razplet moramo primerno razviti.
Razplet
Izhajati mora iz zgodbe, ali pa mora učenec vpeljati deus ex machina. Takrat, ko postane snov sama sebi zadostna in ni del uravnotežene strukture, je to zanesljivo znamenje trivialnosti razpleta.
Resnična resničnost, literarna resničnost
Ustvarjalci radi pozabljajo, da je literarna resničnost eno, resnična resničnost pa drugo in da v pravi resničnosti veljajo drugi zakoni kot v literarni. Ni pomembno, kaj pišemo, temveč kako.
Sentimentalnost
Pretirane sentimentalnosti in moraliziranja se moramo izogibati.
Trivialnost
Trivialna literatura ima stroge zakonitosti pisanja in njih neupoštevanje bralci hitro kaznujejo. Umetniška literatura se od trivialne razlikuje ravno v svobodi ustvarjanja.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
