domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Brezplačne seminarske naloge in učne priprave
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje seminarskih nalog po google

 
Knjižni jezik
Književnost
Didaktika
Dialektologija
Folkloristika
Skladnja
 
  www gostovanje sloHOST
gostovanje spletnih strani in izdelava spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
kvalitetno in cenovno ugodno lektoriranje
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
9.4.2006
Igor Torkar: Pisana žoga
objavil: Petra Krušič
Število ogledov: 399
1 BESEDA O AVTORJU

Igor Torkar, s pravim imenom Boris
Fakin, se je rodil v Kostanjevici na Krasu
13. oktobra 1913. Bil je dramatik, pesnik,
romanopisec in publicist. Umrl je lani, star
91 let.
Maturiral je leta 1932, v slavnem
gimnazijskem razredu. Njegov sošolec je
bil Boris Kraigher, razrednik vseh osem let
dr. France Koblar, profesorja pa Juš Kozak
in Božidar Jakac.
Na univerzi se je najprej vpisal na
pravno fakulteto, že po prvem semestru pa
se je prepisal na kemijo. "Na študijski mizi
sem strmel v četrt metra visok kupček knjig
o rimskem in bizantinskem in ne vem še
katerem pravu.Ne. Tisočletje in pol star
Corpus iuris civilis, predebel si zame."1
Avtorjev portret

Kot študent na univerzi je veliko pisal, ustanavljal je interesne politične skupine, v najrazličnejših odborih je sodeloval v študentskem levičarskem gibanju ter bil nosilec neodvisne liste na volitvah 1936. Urejal je študentski list "1551", bil je soustanovitelj Slovenskega kluba, organiziral tiskanje levičarskih letakov ter sodeloval pri številnih demonstracijah.

Še v študentskih letih si je nadel psevdonim Igor Torkar (njegov drug psevdonim je bil Zlatoust, pod katerim je v Pavlihi objavljal satirična socialno-moralna besedila, zaradi katerih si je nakopal veliko sovražnikov). Z njim je nastopal kot pisec pesmi v Sodobnosti, črtic v Ponedeljkovem Jutru in v Modri ptici.

Takoj na začetku vojne se je vključil v narodno osvobodilno gibanje, vendar v NOB ni sodeloval kot partizan. Zbiral je oblačila, smuči, čevlje in denar, zaradi česar so ga Italijani zaprli, po neuspešnih preiskavah pa izpustili. Ko bi moral k partizanom, ga je nekdo ovadil. Za Torkarja se je začel čas preganjanja po taboriščih. Dva tedna je bil skupaj z Rozmanom v belgijski jetnišnici. Konec leta 1943 so ga odpeljali v Dachau in Sachsenhausen, kjer je ostal do konca vojne.
Tik po vojni je Torkar zavzemal mesto generalnega direktorja, vodil je Direkcijo za kemično industrijo v LR Sloveniji. Po letu in pol svobode, aprila 1948, je bil aretiran in na stalinističnih dachauskih procesih obsojen na 6 let zaradi sodelovanja z gestapom. Po pritožbi so kazen zvišali na 12 let. Štiri leta in štiri dni je prebil v ječah (od tega dve leti v samici), 1952. leta so ga pogojno izpustili.
Na svobodi je bil najprej 2 leti brez službe, nato je bil leta 1954 nastavljen za profesorja tehnologije na ALU. Po 22 letih se je upokojil.
Leta 1971 je bilo pravno ugotovljeno, da je bil inž. Boris Fakin popolnoma po nedolžnem obsojen in zaprt.

Leta 1940 je izšla Torkarjeva prva knjiga: Blazni Kronos, cikel dvajsetih pesmi, ki oklepajo dvajset risb Nikolaja Pirnata. Z ostrimi satiričnimi soneti in risbami sta tako razjezila bana Natlačena, da je knjigo zaplenil1. Druga pesniška zbirka, daljša pesnitev v tercinah Kurent je izšla takoj po vojni leta 1946; tudi zanjo je narisal ilustracije N. Pirnat. Vsebina pripoveduje o strahotah in krvavem partizanskem boju, tudi tu pa je očitna Torkarjeva bojevniško lirična narava.
Vrh svojega pesniškega ustvarjanja doseže z Jetniškimi soneti leta 1974. Soneti prinašajo natanko tisto, kar je izpovedovala celotna Torkarjeva lirika: protest humanizma!

Največ civilnih in literarnih zaslug je Torkar pridobil z romanom Umiranje na obroke (1983), s katerim je zrušil tabu temo montiranih stalinističnih dachauskih procesov. Roman je doživel številne ponatise, leta 1991 je izšel tudi v nemškem prevodu - Sterben auf Raten.

V prvi vrsti pa je Torkar dramatik. Njegove igre so igrali na številnih odrih, dela so bila brana ter znova in znova natisnjena. Prva njegova drama je bila Velika preizkušnja, igrana v Drami SNG 1946. leta, 1947. pa objavljena v Knjižici slovenskega gledališča 2.
Sledila so številna uspešna dramska dela (npr. Delirij, Požar), da ne govorim o predelavah in dramatizacijah, kot: Bavbarski cesar in "4000" po Tavčarju, Vstajenje Jožefa Švejka po Hašku in še kaj. Za svoja dramska dela je prejel Torkar številne nagrade na anonimnih natečajih (Pisana žoga,Delirij, Balada o črnem noju).

Poleg Vitomila Zupana in Bratka Krefta je začetnik slovenske TV-dramatike tudi Igor Torkar. Njegova igra Jugoslavija ekspres je bila na TV festivalu 1963 proglašena za najboljšo TV dramo leta.

2 PISATELJEV OPUS

Pesniške zbirke:
· BLAZNI KRONOS, satirični soneti in grosovske satirične risbe Nikolaja Pirnata, samozaložba, 1940.
· KURENT, epska pesnitev, ilustracije Nikolaj Pirnat, založba Slovenski knjižni zavod, 1946.
· JETNIŠKI SONETI, risbe France Mihelič, založba DZS, 1974.
· BALADA O SMEHU, epska pesnitev, GRAFIKE Ive Šubic, spremna beseda Janez Menart, založba Lipa, 1977.
· ZLATOUSTOVA PRATIKA, satirične pesmi, epigrami, aforizmi, založba MK, 1981.
· ZVEZDE SO STRNJENE KAPLJE KRVI, izbor poezije, risbe Vlasto Kopač, založba Pegaz, 1990.
· AD MULTOS ANNOS, prijateljsko maščevanje I. T. , 1991.
· SATIRIČNI KOLEDAR, satirične pesmi in humoreske, samozaložba, 1992.
· BASNI: za vsakdanjo rabo mladim in starim z Dvogovori živali Franceta Miheliča, 1992.

Gledališka dela:
· VELIKA PREIZKUŠNJA, premiera v SNG 1946, v knjigi 1947.
· PRAVLJICA O SMEHU, komedija v verzih, napisana že 1951 v zaporu, premiera v SNG, 1953.
· PISANA ŽOGA, premiera hkrati v MLG in v Kranju, 1955, v knjigi 1963.
· POZABLJENI LJUDJE, premiera v MLG 1957, v knjigi pri MK, 1959.
· DELIRIJ, premiera v MLG 1959, v knjigi 1976 (Odsevanja).
· SVETLOBA SENCE, napisana za igralski jubilej Staneta Severja.
· ZLATA MLADINA, družbeno-kritična drama, premiera v MLG, 1971.
· REVIZOR 74, premiera v MLG, 1974.
· POŽAR, monodrama, premiera v celjskem gledališču, 1976.
· BALADA O ČRNEM NOJU, premiera v MLG, v knjigi 1972.
· VSTAJENJE JOZEFA ŠVEJKA, satirična igra, v knjigi 1993.
· HUDIČ IN ANGEL, ob 60-letnici Šentjakobskega gledališča.
· SATIRIČNA KOMEDIJA, premiera v Šentjakobskem gledališču.
· BALADA O TAŠČICI, premiera v Mali drami SNG, v knjigi 1972.

Televizijske igre:
· JUGOSLAVIJA EKSPRES, prva televizijska igra na slovenski TV, 1962.
· ŠTUDENTSKA SOBA, nagrajena s prvo nagrado na anonimnem natečaju televizije.
· BALADA O TAŠČICI, dobitnica štirih nagrad na festivalu jugoslovanskih televizij.
· POZABLJENI KLOVN, krst na TV.
· 4000, dramatizacija Tavčarjevega satiričnega romana.
· DOLINA ŠENTFLORJANSKA, krst na TV.
· PISANA ŽOGA, TV priredba.
· SATIRIČNI MARTIN KRPAN na TV.
· BAVBARSKI CESAR, ljudska igra po Tavčarjevih motivih.

Prozna dela:
· DESETI BRATJE, avtobiografski roman, 1979.
· UMIRANJE NA OBROKE, roman, 1984.
· ZGODBICE ZNANIH SLOVENCEV, anekdote, 1992.
· IGRANJE S ŠTEVILKAMI MESECA, izreki, 1993.

Publicistika:
· MEDITACIJE O MOJEM ČASU, izbor objav meditacij, satir, esejev in epigramov, založba ADIT.

Bil je kar petkrat predlagan za različne nagrade, Župančičevo in Prešernovo. Dobil ni nobene. Za dolgoletno prosvetno kulturno delo kot režiser ali kot avtor tekstov je bil deležen Plakete občine Škofja Loka.

Za svoj življenjski opus je Igor Torkar leta 1999 prejel visoko državno odlikovanje, Zlati častni znak svobode RS. Po mnenju Slovenskega centra PEN, ki je predlagal podelitev, je Torkar "s svojo življenjsko zgodbo, z angažiranjem, kritičnim in nepomirljivim humanizmom osebnost, ki jo Slovenci cenimo in spoštujemo."

3 UVOD
V seminarski nalogi bom analizirala Torkarjevo dramo Pisana žoga, ki sodi v sam vrh njegovega dramskega dela. Delo je bilo napisano 1954. leta, leto kasneje pa uprizorjeno v Kranjskem gledališču in v Mestnem gledališču iz Ljubljane, kmalu zatem pa je začelo zelo uspešno pot po takratnih jugoslovanskih odrih.
Tekst je dobil prvo nagrado na anonimnem natečaju Mestnega gledališča v Ljubljani. Znana je anekdota, kako se je član žirije nad dramo navduševal, saj je Torkarju ves razburjen pripovedoval, naj si tekst prebere, da bo videl, kaj se pravi dobro pisati. Ko mu je Torkar na koncu pogovora povedal, da je avtor Žoge on, se je žirantu drama naenkrat zazdela slabša.
Za razliko od jugoslovanske kritike, ki je bila pozitivna ("Torkarjeva Pisana žoga je po svojem zamahu velik korak naprej". Ali: "Torkarjev odnos do sveta je humanizem, orodje ljubezen".), ji slovenska ni bila naklonjena. Prvo brutalno politično kritiko je doživela Pisana žoga že pred premiero. Takratni partijski ideolog Lev Modic je menil, da je Žoga politična diverzija in jo je treba pokončati z vsemi kanoni. Torkarju so očitali tudi, da daje popolnoma napačno, izmišljeno in lažno sliko partizanskega življenja.
Še nekaj kritičnih mnenj o Pisani žogi :
"…Nehote se mi je porodilo vprašanje, če Hamleta res tako malo igramo pri nas, da je moral še Torkar priklicati na pomoč duhove…"
"In v resnici zlepa nisem gledal drame, kjer bi se toliko govorilo o človeku, človeka samega pa bi bilo na odru tako bore malo." 1
Na dramskem področju je Žoga dejansko med prvimi sodelovala pri oblikovanju povsem nove smeri - intimizma (personalizma), za katerega je značilen prikaz tragične osebe, ki se ne znajde znotraj zunanjega družbenega sveta, je odrinjena, trpi in propada.

4 DRAMSKO DEJANJE

4.1 Dramska fabula
Drama v prologu prikazuje mlade maturante - Sana, Gašo in Renka - na kopališču. Med podajanjem črno-bele žoge ("pisane žoge življenja") jih zmoti glas napovedovalca v radijskem zvočniku, ki poroča o približevanju motorizirane divizije sovražnika. Renk in Gaša ostaneta optimista in se žogata naprej, San pa že sluti, kaj bodo vsi trije doživeli, če nastopi vojna.
Sledi sedem prizorov (fresk) vojnega stanja. Renka in Sana zaprejo skupaj v taborišče. Tudi Gašo zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju zaprejo, a kmalu dobi ponudbo okupatorskega zasliševalca: v zameno za preživeto noč, naj bi iz taborišča odkupila svojega fanta Sana, ki boleha za jetiko. Gaša to po obotavljanju stori. Ko na smrt bolni fant dobi odpustnico, jo skuša vsiliti prijatelju Renku, ki pa njegove "romantične žrtve" noče sprejeti; San mu očita, da je strahopetec in pravi, da sam morda ne bi preživel že same poti iz taborišča, sploh pa bi bil nekoristen v odporniškem gibanju. Zjutraj Renka zbudijo klici - opazi, da je San ponoči skrivaj zamenjal njuni taboriščni številki, in da je zdaj on tisti, katerega čaka svoboda.
Na dogovorjeni dan Gašo na železniški postaji pričaka Renk in ji pove o dogodkih v taborišču. Sprejme ga z mešanimi občutki, njuni odnosi se ohladijo. Odideta v partizane, kjer se Renk z vso dušo preda boju, saj ga muči krivda.
Nekega večera oboroženi Renk odpelje Gašo v gozd. Izkaže se, da je dobil naročilo za njeno likvidacijo na podlagi suma, da je okupatorjeva vohunka. Gaša mu pove resnično zgodbo o okupatorjevem sodelavcu, pa tudi njeno nadaljevanje: svojega izsiljevalca je umorila. V pogovoru Renk spozna njeno nedolžnost ter se odloči, da bo sam pričal zanjo. Gaša, še vedno prepričana, da ji prijatelj ne verjame, v paničnem strahu zbeži v temo in pade pod sovražnikovimi streli. Renk steče za njo, a tudi njega smrtno ranijo; v posmrtni blodnji doživi odpuščanje obeh mrtvih prijateljev.
Zadnji prizor se odvija na kopališču, gre za nadaljevanje prologa v epilogu. Igra z žogo se nadaljuje, čutiti je neko tesnobo. Renk počasi spušča zrak iz žoge, Gaša pa snuje načrte za prihodnost s Sanom. Konec je simboličen: Renk do konca spusti njihovo "pisano žogo življenja" in jo zloži.

4.2 Pripovedljivo in nepripovedljivo; zunanje in notranje dejanje v drami

V drami je bolj kot zunanje dejanje pomembno tisto notranje, torej odziv oseb. V Žogi gre predvsem za odziv oseb na vojno in družbo, ki jih sili v propad. Vojno stanje ne dopušča dobrega, poštenega človeka. Sili ga v greh in to tako, da mora ta oseba greh sama izbrati, če hoče delati dobro. Gaša se žrtvuje in naredi greh. Tudi Renk greši, ko sprejme "romantično žrtev". Oba muči občutek krivde.

4.3 Horizontalni akcijski red v drami

Vsi trije glavni liki, prijatelji Gaša, San in Renk, so v drami protagonisti. Njim nasprotni antagonist ni samo okupatorski zasliševalec, ki je označen kot MOŠKI GLAS, ampak bi lahko rekli, da nasprotno igro predstavlja vojna. Okvir zgodbe predstavlja vero v prihodnost, jedro pa je njena jasna negacija. V prologu-epilogu mladi še ne slutijo, kako strašno jih bo preizkusil in tudi uničil čas vojne. Protiigra na koncu zmaga, vsi trije protagonisti propadejo.
Torkar v Žogi ne verjame več v absolutno Idejo, ki lahko naredi svet in človeka boljša. Pokaže se namreč, da posameznikova usoda ni odvisna od njega samega, njegove osebne vere, trdnosti, moči, temveč od usodnih sil, ki so zunaj njega in zahtevajo zlom dobrega človeka.

4.4 Osnovne lastnosti dramskega dejanja

Enotnost, verjetnost, motiviranje, nasprotnost in protislovje dramskega dejanja

O enotnosti kraja, časa in dogajanja bi težko govorili, saj si prizori ne sledijo vzročnoposledično. Drama se začenja v sedanjosti potem pa sega v prihodnost. Gre za preskakovanje v času in prostoru, kar je v primerjavi z realizmom novost. Dogodki so enkrat verjetni (Gaša se vda okupatorskemu policaju in pričakujemo lahko, da bo s tem rešila Sana.), drugič motivirani (Ko namesto Sana iz taborišča pride Renk, v njegovi zgodbi izvemo vzrok za to.). Po drugi strani pa je dejanje ostalo še zmeraj dogajalno enotno in s tem pomensko zaokroženo.
Nasprotja oz. kontrast opazujemo na več ravneh: na nivoju scene (temna - svetla; vesela glasba - žalostna glasba), likov (mladi, veseli maturantje - nasilen okupator), govora (kričanje - šepetanje).

5 DRAMSKA MOTIVIKA
5.1 Glavni motivi
Glavni motiv je motiv krivde. Lahko bi rekli, da gre mogoče bolj za občutek krivde. Ali je Gaša zares kriva, ker se je prepustila okupatorjevemu policistu, da bi s tem rešila Sana? In ali je Renk kriv, ker je konec koncev sprejel odpustnico iz taborišča, čeprav ga je San "prisilil" v to? Odgovor je en sam: kriva je družba, ki ju je postavila v tak položaj. V personalizmu je človek kljub vsemu vendarle kriv, čeprav je njegova krivda izsiljena in motivirana iz želje po dobrem. Gaša in Renk sta kriva brez krivde.

5.2 Stranski, situacijski in smerni motivi
Ostali motivi so še:
- motiv ljubezenskega trikotnika (Gaša in San sta par, Renk je zaljubljen
v Gašo) = stranski motiv;
- motiv umora (Gaša ustreli okupatorskega policaja, z Renkom sta na koncu žrtve streljanja) = motiv pospeševanja dejanja;
- motiv bolezni (San boleha za jetiko) = situacijski motiv;
- motiv umetnika (San je pesnik, Gaša pa slikarka),
- motiv prijateljstva

6 DRAMSKI KARAKTER
6.1 Dramska oseba ali karakter v drami ter njegova odzivnost na okolico in samega sebe
SAN, s pravim imenom Sandi Lovrin, je zelo občutljiva, nežna duša. Veliko razmišlja o svetu in svoji vlogi v njem. Želi si postati pesnik, nekaj svojih verzov že ima napisanih v zvezkih. Ni nek optimist, preplavljajo ga temne slutnje v zvezi s prihodnostjo (…v prihodnost ne smemo gledati zaupno, ampak oprezno…). Je bolehen fant. Že pred vojno zboli za jetiko, ki se v taborišču zelo poslabša. Rad ima svoje dekle Gašo kot tudi prijatelja Renka.
RENK, s pravim imenom Frenk Petek, je poln življenja in pravi, da je njegova želja uživati življenje kot povprečen človek. Po tihem je zaljubljen v Gašo, čeprav ji tega nikoli ne pove. V taborišču se izkaže kot pravi prijatelj Sanu, ki mu očita, da je strahopetec. Da temu ni tako, se pokaže kasneje, ko mu naložijo likvidacijo prijateljice Gaše, pa tega ne stori. Je pravo nasprotje prijatelja Sana.
GAŠA, s pravim imenom Gali Šarko, je umetnica po duši. Rada ima barve , je veselega in optimističnega značaja. V vojni se pokaže, da resnično ljubi Sana, saj se za njegovo vrnitev iz taborišča žrtvuje sama. Do Renka je prijateljska, a jo splet okoliščin pripelje tako daleč. da mu ne verjame več in v grozi pred njim postane žrtev.
GLAS: nastopa celo lik, ki ni oseba. Avtor s tem nekako nakazuje na nadmoč, ki jo ima glas nad ostalimi liki.

7 DRAMSKI GOVOR
Na začetku je največ pogovornega dialoga, pojavlja pa se tudi že bojni dialog, ki v celotnem tekstu prevladuje. Liki imajo vsak svoje mnenje o prihodnosti, svetu in vlogi človeka v njem.
Monolog se pojavi na koncu (epilog), ko Gaša glasno razmišlja, kaj vse bosta s Sanom počela med počitnicami.

8 TEHNIKA DRAME
Drama je grajena sintetično-analitično. V celoti se odvija pred našimi očmi. Dogodki pa si ne sledijo v časovnem sosledju. J. Koruza opozarja na Torkarjevo odkrivanje in uveljavljanje novih, nenavadnih in dramski vsebini se prilegajočih oblik.

Preskoki v času in prostoru so novost v primerjavi z realizmom. V drami si prizori (Torkar jih imenuje freske - beseda je iz likovnega sveta) sledijo takole:
- Kopališče (prolog)
- Zasliševalnica
- Pred kolodvorom
- Taborišče
- Pred kolodvorom
- Nočni gozd
- Mestni park
- Nočni gozd
- Kopališče (epilog)

8.1 Gradnja dejanja v drami
Pisana žoga je enodejanka s sedmimi prizori, ki prikazujejo vojno stanje. Vključuje pa tudi prolog in epilog, ki se dogajata, kot Torkar zapiše, "pred preteklo ali prihodnjo vojno v katerikoli državi, ki jo je doletela usoda nasilne okupacije". Gre za nekakšno definicijo, ki pa jo lahko razumemo simbolno. Tudi to je novost, ki jo je Torkar vpeljal.
Drama ima več zapletov in več vrhov. Torkar s tem razgradi klasičen dramski trikotnik. Ena od možnih variant zapisa dramskega trikotnika bi bila takšna:
Razpostava ali ekspozicija: Renk in San v taborišču; Gaša pred okupatorskim policajem v zasliševalnici.

Sprožilni element ali začetni konflikt: San zamenja taboriščne številke; Gaša se preda zasliševalcu.

Vrh dejanja: Renk odpelje Gašo v gozd, da bi jo ustrelil.

Peripetija ali glavni preobrat: Gaša pove, da je ustrelila okupatorskega policaja; Renk ji verjame.

Katastrofa ali iztek dejanja: Gaša v grozi pred Renkom steče v temo; oba ustrelijo.

9 DRAMSKI JEZIK IN SLOG
Torkar uporablja predvsem knjižni jezik, veliko je pretrganih in nedokončanih povedi, ki nakazujejo nek dvom osebe, označene so s tremi pikami. Vsi trije protagonisti namesto udarnega in deklarativnega jezika uporabljajo pesniške, zelo nežne, čutne prispodobe. Čustvovanje je vedno postavljeno pred razumsko analizo dogajanja in razmerij med osebami.
Pojavi se tudi lirski vložek, ko Sanov glas bere pesem.
Poleg govora oseb dramski tekst sestavljajo tudi didaskalije, v katerih je zelo površen opis kraja in časa, ponavadi le z eno besedo (Noč.). Posebno vlogo igrajo natančni napotki za glasbo in svetlobne senzacije:
…trio (oboa, viola in čelo) igra temen, tragičen glasbeni motiv…
…ves čas slišimo močno tiktakanje stenske ure…
…z mize sveti v Gašo močan reflektor, postavljen tako, da tudi avditorij - prav tako kot Gaša - ne vidi zasliševalca…

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: Torkar_-_PISANA_ZOGA.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Business
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Business.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Business
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Business.
Sending mail with sendmail for Windows
Sendmail using sendmail.exe program under windows server and iis.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Health
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Health.

Setting Passive FTP and Active FTP on windows IIS server
Setting Passive FTP and Active FTP server on windows IIS server and setting firewall.
Free websites listing and linkexchange - Science
Free submission to our Web Directory - Category Science.
Brezplačni agilityhoster.com spletni imenik
Spletni imenik na strežniku webdir.agilityhoster.com - dodajte vašo spletno stran brezplačno na seznam.
Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.