|
|
 |
7.4.2005
Marcel PROUST: COMBRAY |
objavil: xy
Število ogledov: 340 |
|
 |
Marcel PROUST: COMBRAY
"O AVTORJU:
Rodil se je 10.7.1871 v Parizu, v bogati meščanski družini uglednega zdravnika. Že kot mlad človek je bil psihično in fizično zelo napet in skoraj nikoli ni zapuščal doma. Bolehal pa je tudi za astmo. Ko mu je umrla mati, se od hiše ni več ločil skoraj sedem let. V tem času je pisal dela, ki so predvsem avtobiografskega značaja. Študiral je pravo, vendar študija ni dokončal in je bil zaposlen v odvetniški pisarni. Nato se mu je zdravstveno stanje poslabšalo in se je umaknil v samoto ter 18.11.1922 umrl v Parizu.
"STIL NJEGOVEGA PISANJA, NJEGOVA DELA IN NJIHOV ZNAČAJ
Spada med najpomembnejše prenovitelje tradicionalnega romana in med začetnike modernega romana 20.stoletja.
TRADICIONALEN je zato, ker pripoveduje dovolj razvidno, natančno in zanimivo o ljudeh, značilnih socialnih pojavih, razmerah in procesih v konkretnem zgodovinskem času (konec 19. in začetek 20.stol.). S tem nadaljuje tradicijo realizma in naturalizma.
MODERNA pa sta pripovedni način in slog:
& zunanji svet se kaže skoz perspektivo prvoosebnega pripovedovalca, ki je nosilec toka zavesti. To pomeni, da
pripoveduje kot mu prihajajo dogodki na misel iz spomina, podzavesti ali pa po naključju
& na ljudeh se zanima za tiste poteze, ki kažejo na njihova zavestna in nezavedna stanja, ki jih opiše brez da bi pokazal
njihove vzroke
& estetski predmet išče v svojih zasnovah in občutjih. Predstavlja ga neposredno, odprto in večpomensko - največkrat s
pomočjo tehnike asociacij. To tehniko narekuje NEHOTEN SPOMIN, ta pa uravnava tok zavesti, ki prihaja iz
nezavednega v zavedno (posredovan pa je v vonju, okusu ali kakšnem drugem čutnem doživljaju).
M. Proust je predvsem pisatelj, pisal pa je tudi nekaj lirike. Njegove novele so izšle v zbirki UŽITKI IN DNEVI. Najpomembnejši pa je cikel sedmih romanov V ISKANJU IZGUBLJENEGA ČASA. Napisal jih je v zadnjem obdobju svojega življenja. Ciklus obsega naslednje romane: V SWANNOVEM SVETU (1913), V SENCI CVETOČIH DEKLET , SVET GUERMATSKIH, SODOMA IN GOMORA, UJETNICA, ALBERTINA JE IZGINILA in ZNOVA NAJDENI ČAS (1952). Znan pa je še en njegov roman JEAN SANTEUIL, ki pa ne spada k ciklusu.
"O ROMANU V SWANNOVEM SVETU
Cel ciklus pomeni začetek modernega romanopisja in enega temeljev svetovnega romana 20. stoletja. V njem je prikazana visoka družba v Franciji od leta 1880 do prve svetovne vojne. Najpomembnejši in najrazumljivejši je roman V Swannovem svetu.
Prvi del romana se imenuje COMBRAY in je tradicionalen. Cela zgodba je vezana na skodelico čaja. Osebe v epizodah so prikazane predvsem s skicami. Pripoveduje o stvareh, pri katerih ni soudeležen in jih dopolni z lastno domišljijo. Starost junaka ni določena, sklepamo pa, da gre za obdobje zorenja. Osrednja oseba je pripovedovalec sam, ki prikazuje osebe različnih družbenih okolij, s katerimi prihaja v stik. Je ljubitelj umetnosti in hoče postati pisatelj. Čas in prostor nista točno določena; gre za labirint spominov in sanj. Čas ni usoden, prostor pa je zemljepisno realen. Slog je izraz avtorjevega spoznavnega postopka. Snov je tok zavesti (npr. notranji samogovor, polpremi govor). Jezik je svoboden, neposreden in brez upoštevanja pravil in slovnice. Vse to zato, da ustrezno pokaže zavest z njenimi doživljaji. Zato je veliko stavkov nerazumnih in nelogičnih, zamotanih , ovinkastih, z mnogo priredji in podredij ter vrinjenimi stavki, ki pa po stranpoteh pripeljejo do končne ugotovitve.
Glavne teme: spominjanje preteklosti, minevanje vsega, videz in resnica, umetnost kot edina stalnica, ki lahko ohranja spomin na resničnost ali pa jo znova oživlja, otroštvo, sanje... Glavne teme pa so ČUTNOST, STANJE PSIHE in BEŽANJE OD REALNEGA OZ. IRACIONALNEGA SVETA. Največjo vlogo igra spomin pri spoznanju ljudi, predmetov in doživljaju.
"VSEBINA COMBRAYA:
Avtor v romanu niza različne slike s pomočjo spomina. Večkrat prekrije lepoto, preganja pa ga temen spomin čakanja na materin poljub, zaradi česar ima more. Večkrat opisuje tudi sanje, govori o nespečnosti in iz tega se ˝rodi˝ njegova fantazija, roman. Spomine imenuje vrtinci zmedenih podob, ker se pred njim vrtijo prostori v katerih je bival. Najbolje so opisane noči preživete pri teti Leone v Combrayu in gospod Swann, ki je pogost obiskovalec tete in Combraya nasploh. Je zelo skrivnosten in za dečka usoden. Swann je izobčen iz visoke družbe, ker se poroči z lahkoživko Odette. Dečkova mama je do njega tolerantna in ga sprašuje celo o hčerki Gilberti. Ob koncu prvega dela romana se deček začne polzavedno prebujati, to pa mu s pomočjo okusa odkrije pomemben izsek iz otroštva (ko je pri teti jedel kekse pomočene v čaj). Ob skodelici čaja se pokaže slika Combraya v popolni podobi; pojavijo se cerkev, stavbe in ljudje. Podobe ne zaznamujejo samo Proustovega spomina, ampak širijo obzorje in govorijo o pisateljevi
intelektualni moči (dogajanju dajejo pripovedno globino in moč ter v bralcu budijo zanimanje, ki ni le razumske narave).
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
