1. O AVTORJU IN NJEGOVEM DELU
Milan Jesih se je rodil leta 1950. Znan je kot pesnik, dramatik in prevajalec. V knjižni obliki je najprej izšla njegova poezija. Prvo pesniško zbirko je izdal z 22. leti, nosi pa naslov Uran v urinu gospodar. Sicer je izdal 8 pesniških zbirk. Poleg omenjene še: Legende (1974), Kobalt (1976), Volfram (1980), Usta (1985), Soneti, Soneti drugi in Jambi. Pred tremi leti je izšla tudi knjiga izbranih Jesihovih pesmi Verzi.
Drugo področje njegovega delovanja je dramatika. Z odrskimi deskami se sreča že zelo zgodaj, z 19. leti, a najprej sodeluje le kot soavtor v okviru literarne skupine 442 oziroma gledališke skupine Pupilije Ferkeverk pri predstavah: Žlahtna plesen Pupilije Ferkeverk, Pupilija papa Pupilo pa Pupilčki. Leta 1973 sodeluje z režiserjem Zvonetom Šedlbauerjem - le ta je režiral 5 Jesihovih dramskih uprizoritev, pri predstavi Limite. Značilno zanjo je sprotno nastajanje besedila in odrskega dogajanja - Jesih je namreč sproti prinašal besedilo za dogajanje na odru, ki ga je videl prejšnji dan. Prva njegova lastna drama Grenki sadeži pravice, o kateri več v nadaljevanju, je že pomenila, kot pravi Andrijan Lah, Jesihov takojšen vzpon na področju dramatike. Še istega leta je bila uprizorjena moralna drama v treh dejanjih Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista, ki je bila, kljub ohranjanju dramske zasnove prve drame, manj uspešna. V sedemdesetih letih je bila v Eksperimentalnem gledališču Glej odigrana še Bru
cka ali Obdobje prilagajanja. Sledilo je skoraj 10-letno obdobje prevajanja dramskih del, v tem času je uprizorjena le Jesihova predstava za otroke napisana po Swiftovih Guliverjevih popotovanjih Guliver, velik in majhen. Leta 1985 je bila v Celju odigrana Jesihova Pravopisna komisija, katere glavna tema je jezik, njegov razvoj in zvrstna razčlenjenost. Istega leta je uprizorjena drama Triko - tu se avtor vrača k modelu iz Grenkih sadežev pravice, le da tu pozornost ne posveča več drobcem iz vsakdanjega življenja, pač pa so v ospredju ljubezenske situacije, spolnost. V Mali drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je Triko režiral Jurij Souček. Odigrane so bile še parodija kmečkih veseloiger Afrika, komedija Ptiči po Aristofanovih Ptičih, drama En sam dotik, kjer se že kaže približevanje klasičnemu modelu, Ljubiti, Erotrikon in Kobila. Napisal je tudi 15 radijskih iger za odrasle.
Kot že omenjeno, je ustvarjal tudi za otroke. Poleg Guliverja so bile uprizorjene še lutkovne igre Kronan norec, Cesarjeva nova oblačila, Zvezda in srce ter predstava Deseti raček. Vse štiri so objavljene tudi v knjigi Štiri igre za otroke in v obliki radijskih iger predvajane na radiu. Kot pravi avtorica spremne besede omenjene knjige Mojca Kreft, je, kadar Milan Jesih v svojem "jesihovskem" stilu zapiše igro, pa naj bo le-ta namenjena otrokom ali odraslim, v njej vselej nekaj posebnega, tisto poetično lepega, ki ga zmore napisati le pesnik velikega duha.
Milan Jesih je tudi prevajalec. Znan je predvsem po prevodih Shakespeara, Gogolja in Čehova.
Danuša Škapin ugotavlja, da dela Milana Jesiha vsebujejo prvine absurda (nesmiselno zaporedje dogodkov, namesto logičnega dogajanja, vrtenje v krogu, junaki so pasivni kakor lutke, gre zgolj za nesmiselno govoričenje brez dialoga), ludizma (igra jezika), reizma (človek se izenači z živalmi in predmeti), sicer pa začetki njegovega ustvarjanja sodijo še v modernizem (iskanje pristnega in avtentičnega izraza), kasnejša dela pa že v postmodernizem (opre se na tradicionalne strukture in vsebine).
Je tudi dobitnik mnogih nagrad in priznanj: med drugim je dobil Zlato ptico za literaturo, nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo, Jenkovo, Grumovo in Sovretovo nagrado, zlato značko Borštnikovega srečanja in leta 2001 Veronikino nagrado.
GRENKI SADEŽI PRAVICE
1. SPLOŠNO O DRAMI
Grenki sadeži pravice so Jesihovo prvo dramsko delo. Prvo uprizoritev je izvedlo Eksperimentalnem gledališču Glej leta 1974, štiri leta kasneje pa je drama izšla v knjižni obliki. Grenki sadeži pravice so bili pred štirinajstimi leti odigrani tudi na naši Pedagoški fakulteti (študentska skupina Oder PF v Mariboru). Takratni slovenski dramatiki je prinesla svežino, novost, saj je sestavljena iz 58 prizorov (knjiga ima 50 strani), ki med seboj niso ločeni in brez prehoda prehajajo eden v drugega. Celotna igra je stkana zgolj iz izjav, pogovorov iz vsakdanjega življenja, ki so med seboj velikokrat kontrastni, nikoli pa niso povezani. Konec prizora lahko pomeni že začetek novega. Kot ugotavlja Danuša Škapin bi lahko edini sistem bil sistem čimbolj grotesknega nasprotovanja med prizoroma, ki si sledita (ljubezenski prizor preide v reševanje čolna). A to ne velja za vse prizore.
2. FABULA DRAME
Prvi prizor prikazuje pogovor med Dajavcem in Jemavcem o dobavljanju in organizaciji prevoza. Še preden dobimo informacijo, kaj bodo dobavili, smo že v novi situaciji. Jemalec trka na vrata in sprašuje ali je prišel na pravi naslov, nato pa se znajdemo v ljubezenski situaciji med Grbavcem in Gobavcem. Hip zatem Gobavec že razpravlja o socializmu - znajdemo se v političnem prizoru. V naslednjem prizoru sledi obujanje spominov na potovanje, nato pa je Grbavec naenkrat ranjen, okoli njega so ostali trije (Gobavec, Jemavec, Dajavec), ki se ne ozirajo nanj, ampak se pogovarjajo o svojih opravkih. Sledi še en ljubezenski prizor, potem pa skok v bolnišnico - pogovor med zdravnikom, sestro in pacientom. V enem prizoru prevzame Dajavec vlogo psa, ki na čolnu bodri ostale tri brodolomce. Pred koncem sledi prizor o neodgovornem streljanju fazanov. Predzadnji prizor govori o strahotah vojne, zadnji pa prikazuje smrt vseh štirih.
3. MOTIVIKA
Pravih motivov v Grenkih sadežih pravice ne najdemo, gre zgolj za drobce, delčke pogovorov, vzetih iz konteksta.
4. DRAMSKI KARAKTER / OSEBE
V drami nastopajo štiri osebe, poimenovani zgolj po nekih osebnostnih oziroma telesnih lastnosti: Dajavec, Jemavec, Grbavec in Gobavec. Besedilo je brez didaskalij, Jesih na začetku poda le kratko razlago igralske zasedbe: "Spol in sklon igralcev nista določena, želeti pa je, da so njihove duše široka in svetla pobočja, saj je sonce pokrovitelj življenja in njegov budni pastir." Gre za komično oznako sodelujočih igralcev. Medtem ko bi oznako spola še lahko vzeli resno, pa sklon pri igralcih ne igra vloge - gre za element iz jezika. Škapinova ugotavlja, da povprečno vsak od štirih likov odigra 35 vlog, skupaj je vlog 140. Z nekaterimi vlogami jim pripada tudi ime. Tako so poimenovani npr. Kišta, Žaba, Ščuka, Pal Mičo, Pal Čičo, Pal Tičo, Veronika Zajec, Simon … V kakšnem prizoru so sorodno povezani, spet drugič jih veže zgolj poslovna vez (npr.: na začetku se Dajavec in Jemavec pogovarjata o organiziranju prevoza; prizor med možem in ženo).
Osebe so samo lupine, ki jih jezik ob vsaki spremembi napolni z novo vsebino. Jesih enako kot ljudi obravnava tudi predmete in živali ter jim daje enake lastnosti.
Konec kljub temu, da vse štiri osebe umrejo, ni tragičen v pravem pomenu besede, saj bralca ne prizadene. Gre samo za eno od številnih situacij. Smrt je simboličen konec igre, ki bi se lahko nadaljevala v nedogled.
Dramski karakter, od katerega bi lahko bila odvisna jezik in dramsko dejanje, ni razdelan, saj glavno vlogo igra jezik, ki določa karakter.
Kljub vsemu lahko v drami najdemo podobo človeka, ki je v sodobnem svetu izgubil svoj prepričanje in se sedaj prilagaja različnim situacijam (GRBAVEC: Ni in ni pravice na svetu.).
5. DRAMSKA ZGRADBA
Pri Grenkih sadežih pravice ne moremo govoriti o klasični dramski strukturi - elementov dramskega trikotnika ni. Besedilo nima logičnega zaporedja dogodkov od zapleta do razpleta, ni ne konflikta, ne vrha. Takoj ko se določena situacija nekoliko razvije, že sledi druga. Dramski konflikt v določenih trenutkih nadomesti jezik, ki z nasprotji v stilu govorjenja posameznih drobcev ustvarja dinamiko.
6. DRAMSKI ČAS IN PROSTOR
Dogajalni čas in prostor sta ukinjena. V besedilu sicer zaznamo določene prostore, ki pa se ne izkristalizirajo (tovarna, gostilna). Omenjeni so tudi nekateri slovenski kraji: Ljubljana, Vir pri Domžalah …
7. JEZIK
Jesihu je jezik glavni izrazni element, tako v igri uporabi različne zvrsti jezika, od nižjega pogovornega (kletvice: zajebavati, jebi se) do strogo knjižnega jezika, vključno z narečji, slengom (vosu, moram zrihtat cedlc za vojsko, blazno šibajo tipe notr!). Pojavijo se tudi prizori, v katerih morajo igralci uporabljati srbski, francoski in nemški jezik, pa tudi pasjega. Npr.: (str. 26) Entsculdigen Sie, bitte: wo ist Hotel Tuirist … V igri zasledimo nekaj citatov, označenih z narekovaji, rabljenih v komičnih vlogah, pri čemer v govorčevo besedilo vplete tudi avtorja citata. Npr: dajavec: Marcus Aurelius je zapisal o koristnem: "V bistvu koristnega je, da nujno koristno deluje." ali GOBAVEC: Podobno pravi Epikur o bolečini: "Če je bolečina huda, je kratka; če je dolga, je lahka."
Dialogi večkrat delujejo komično, celo ironično, sploh ker so pogovori iz vsakdanjega življenja večkrat preoblikovani. Ironija se pojavlja že v samem naslovu Grenki sadeži pravice, interpelacija v enem nonšalantnem zamahu.
Npr.: Ko mož Gobavec ženi Jemavcu govori, da je ob poroki poznala vse njegove slabosti in ona pravi, da ni odpravila nobene, Dajalec pripomne: razen heroina, žena pa doda: Je začel pa s politiko.
Med pogovorom pastirja s potepuškim tujcem Grabavec Gobavcu noče dati svoje hrane, ta pa ga vpraša, kako ga lahko nagradi. Pastir sam pravi, da si zasluži, da mu pogin žival, da ga mati prekolne, da oče izgubi žlahtno ime in da ostane sam, izobčen.
Norčuje se tudi iz uradnikov. Npr.: v podjetju, kjer je izginila peč, detektiv nenehno ponavlja besedo "neverjetno" in sprašuje stvari, ki so mu jih že povedali: In tukajle je stala peč? In ne izključujete možnosti, da bi šlo za sabotažo?
Veliko je medmetov: Ah, Au au…, o uop, itd.
Ko se Jemavec in Gobavec pogovarjata o smrti dveh pevcev, kot pogovor v pogovoru vključi še pogovor med mrtvima pevcema, nato spet nadaljujeta Jemavec in Gobavec.
V enem primeru celo v istem prizoru Jemavec skače iz osebe v osebo, najprej je sestra, potem zdravnik, pa spet sestra.
Značilna so še nasprotovanja nekaterih prizorih:
GOBAVEC: Pojte no, stric! Brez vas ne moremo.
JEMAVEC: Greš a ne greš? Saj lahko brez tebe, samo povej!
8. KRITIKA
Gledalci so prvo uprizoritev Sadežev dobro sprejeli, prav tako kritiki. Andrej Inkret je zapisal, da so Grenki sadeži pravice popolnoma odstranili koherentnega in enovitega odrskega junaka, ki bi v toku dramatičnega dogajanja odkrival ali uresničeval svojo istovetnost in integriteto ter da se odvračajo od vsega tistega, kar so do takrat mislili pod kategorijo drame, kljub temu pa so se izkazali kot gledališko prav izjemno učinkoviti.
9. VIRI IN LITERATURA:
Milan Jesih: Grenki sadeži pravice, interpelacija v enem nonšalantnem zamahu. Maribor: Založba Obzorja, 1978.
Milan Jesih: Verzi. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2001.
Danuša Škapin: Dramatika Milana Jesiha. Jezik in Slovstvo, letnik: 37 (1991/92), št. 5, str. 107-117. Ljubljana: Zveza društev, Slavistično društvo Slovenije, 1992.
Saša Horvat: Dramatika Milana Jesiha: diplomska naloga. Maribor: S. Horvat, 2003.
Milan Jesih: Štiri igre za otroke. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1997.
Andrijan Lah: Pregled književnosti 5. Ljubljana: Založba Rokus, 1996.
Jože Pogačnik in drugi: Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS, 2001.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
