domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Brezplačne seminarske naloge in učne priprave
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje seminarskih nalog po google

 
Knjižni jezik
Književnost
Didaktika
Dialektologija
Folkloristika
Skladnja
 
  www gostovanje sloHOST
gostovanje spletnih strani in izdelava spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
kvalitetno in cenovno ugodno lektoriranje
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
7.4.2005
Opis predmeta
objavil: Tina Polajžer
Število ogledov: 4637
O opisovanju govorimo, kadar so spoznanja nanizana v besedilo brez okraskov, v skopem redu in so, kolikor je le mogoče, opuščeni čustveni izrazi in druga znamenja subjektivnega opazovanja.

Praviloma so besedila, ki so zasnovana z opisovanjem, enopomenska. Za opis je značilna preprosta skladenjska zgradba, skoraj brez odvisnikov. Pogosta je stavčna zgradba iz osebka, povedka in prislovnega določila. V vlogi povedka je lahko oblika glagola biti s povedkovim določilom ali glagol nespreminjanja (v sedanjiku ali pretekliku). V vlogi prislovnega določila je lahko prislov prostora, na začetku pa je samostalniška besedna zveza v vlogi osebka.

Opisovanje je čisto stvarno, zato opisujoči v besedilu ni opazen: on o predmetu samo posreduje določen čutni vtis. Večinoma podaja to, kar vidi, pa tudi kar sliši, okusi, duha ali otipa. Npr: Priča na sodišču opisuje videz storilca - vidni vtis; voznik tovornjaka opisuje šum svojega motorja - slušni vtis; kletar preskuša in opisuje sorte vina - okusovni vtis; kemik opisuje duh plina - vonjalni vtis; mehanik preskuša pritisk plašča pri kolesu - otipni vtis.

Ločimo več vrst opisov. Opisujemo lahko osebe, predmete, poteke dogodkov… V svoji seminarski vaji želim natančneje predstaviti opis predmeta.

OPIS PREDMETA:

Opisi predmetov so z najrazličnejših področij, npr. opis naprav, strojev, opis stanovanjske opreme, pokrajin, živali, rastlin…

Opisovana stvar mora biti podana v svojih bistvenih delih. Posamezni deli so prikazani glede na razlikovalne značilnosti, glede na položaj, namen, nalogo. Vrsta delov se da prikazati v smeri od zunaj navznoter ali obratno.

Opis se lahko začne pri najočitnejši lastnosti (velikosti, barvi, obliki), od te pa prehaja k manj opaznim posameznostim. V vseh primerih pa je treba obstajanje enega dela ob drugem spremeniti v besedilno zapovrstje. Opis lahko prilagajamo različnemu naslovniku, pri tem moramo ves čas ohranjati stvarnost prikazovanega. Opis je uspešen, če pri naslovniku lahko zamenja lasten ogled ustreznega predmeta.

Predmet pa lahko podajamo tudi tako, da opišemo njegovo namembnost in pri tem prikažemo njegove najvažnejše značilnosti. Za primer lahko vzamemo opis oljnega filtra z naslednjimi vsebinskimi deli: 1. naloge filtra, 2. njegova zgradba: položaj znotraj celote in sestavni deli, 3. napotki za uporabo, 4. način delovanja v stanju vklopljenosti.

Predmet lahko opisujemo pri neposrednem opisovanju ali po spominu. Pri oblikovanju opisa uporabimo naslednji postopek:

" izbrani del postavimo v žarišče svoje pozornosti in ga opazujemo v skladu z njegovimi lastnostmi;
" prizadevamo si, da bi o njem spoznali čimveč dejstev, tudi manj bistvenih nadrobnosti;
" če je potrebno, se je o določenem predmetu tudi študijsko poučiti: v enciklopedijah, leksikonih, v razpravah, strokovni in poljudoznanstveni literaturi.

Pogoj za dobro opisovanje je živo obvladovanje jezika in bogat besedni zaklad. Le tako je mogoče z besedo ujeti podrobnosti in odtenke.

Za strokovno opisovanje določenega predmeta je posebej pomembno obvladovanje slovenskega strokovnega izrazja.

V neumetnostnem opisu opisujemo posamezne prvine predmeta tako, da jih osvetljujemo iz vsakega zornega kota.

Osnovne značilnosti opisa , strnjene v miselnem vzorcu, ki jih bomo konkretno preverili v opisu predmeta:

tipični glagoli so imeti, nahajati se, obstajati, imenovati se

veliko pridevnikov
pogost pomožnik biti
s povedkovim določilom

opisujoči v besedilu
ni opazen

malo odvisnikov preprosta skladenjska zgradba

najpogostejše so enostavčne povedi pogosta je stavčna zgradba
iz osebka, povedka in
prislovnega določila

BRGLEZ
Brglez je 40 cm dolg ptič. Njegovo podolgovato telo je zgoraj modrosivo, spodaj rumenorjavo, grlo je belo, čez oči pa poteka dolga in ozka črna proga. Boki so kostanjevo rjavi. Rep ima zelo kratek, kljun dolg in močne noge. (Mladi so podobni starim, vendar nimajo kostanjevo rjavih bokov.) Značilna je modrosiva barva zgornje strani in kostanjevo rjavi boki. Obris je podoben detlovemu. Odlično pleza, pri tem se nikdar ne opira na rep, ampak se drži z močnimi nogami. Prebiva v mešanih gozdovih, vrtovih in sadovnjakih, v katerih prevladujejo stara drevesa. Hrani se z žuželkami, pajki, zrnjem, semeni ter jedrci orehov; zaloge ima pripravljene v špranjah. Je gibčen plezalec, z glavo navzdol, ko išče hrano. Je duplar. Gnezdi v drevesnih votlinah. Gnezdo je zanikrn kup lubja, listja, vlaken. Preveliko vhodno votlino si zoži z zemljo ali ilovico. Znese 6 do 8 jajc, velikih 20 X 15 mm. Jajca imajo bel lesk in veliko majhnih ter nekoliko večjih rjasto rdečih pik. Gnezdi enkrat. Pri nas je pogost gnezdilec listnatih in m
ešanih gozdov, ponekod gnezdi tudi v sadovnjakih in parkih. Število brglezov je postopoma vse manjše. (G/K)


" veliko pridevnikov:

dolg, podolgovato, dolga, ozka, črna, kratek, dolg, močne, mladi, starim, kostanjevo rjavih, modrosiva, zgornje, mešanih, stara, gibčen, drevesnih, zanikrn, preveliko, vhodno, velikih, bel, majhnih, večjih, rdečih…

" pogost pomožnik biti s povedkovim določilom:

(Brglez) je ptič; (telo) je modrosivo; (grlo) je belo; (boki) so kostanjevo rjavi; (brglez) je gibčen plezalec; (brglez) je duplar….


" tipični glagoli so imeti, nahajati se, obstajati, imenovati se:

Rep ima zelo kratek, kljun dolg in močne noge; zaloge ima pripravljene v špranjah; jajca imajo bel lesk….

" preprosta skladenjska zgradba:

To se vidi iz celotnega besedila.

" najpogostejše so enostavčne povedi:

Brglez je 40 cm dolg ptič. Boki so kostanjevo rjavi. Je duplar. Gnezdi v drevesnih duplinah. Gnezdi enkrat…

" pogosta je stavčna zgradba iz osebka, povedka in prislovnega določila:

Brglez gnezdi v drevesnih votlinah. Brglez prebiva v mešanih gozdovih, vrtovih in sadovnjakih…

" malo odvisnikov:

To se vidi iz celotnega besedila.

" dokaj pogosto je več stavkov priredno združenih, zlasti vezalno:

Njegovo podolgovato telo je zgoraj modrosivo, spodaj rumenorjavo, grlo je belo, čez oči pa poteka dolga in ozka črna proga.

" opisujoči v besedilu ni opazen:

To se vidi iz celotnega besedila.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: krajnc.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Sending mail with sendmail for Windows
Sendmail using sendmail.exe program under windows server and iis.
sloHOST webdirectories - free link exchange
We offer free sloHOST web directory and free link exchange
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Science
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Science.

Brezplačni spletni imenik lociran v Sloveniji
Spletni imenik, kjer lahko brezplačno izmenjate povezavo z vašimi spletnimi stranmi.



Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.