domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Ostali zanimivi dokumenti za dolvleko
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje gradiva po google

 
Nerazporejeno gradivo
Didaktika
Dialektologija
 
  spletni strežnik sloHOST.net
izdelava dinamičnih spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
lektoriranje diplomskih nalog
lektoriranje seminarskih nalog
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
6.11.2004
Učni načrt za pouk slovenskega jezika in književnosti
objavil: TH
Število ogledov: 3971
Učni načrt za pouk slovenskega jezika in književnosti v triletnih programih srednjih šol, iz leta 1996, ki skupaj predvideva 350 ur, je sestavljen iz devetih poglavij:
- Uvod - predstavitev
- Temeljni cilji
- Etapni cilji
- Vsebine
- Didaktične enote pri jezikovnem pouku - cilji in vsebine
- Didaktične enote pri pouku književnosti - cilji in besedila
- Didaktična navodila: a) jezikovni pouk
b) pouk književnosti
- Materialni pogoji
- Kadrovski pogoji

(Tabele so v priponi.)

V nadaljevanju seminarske naloge bova predstavila vsako izmed zgoraj naštetih poglavij.

1.) UVOD - PREDSTAVITEV …
… nas seznani s tem, kako je sestavljen učni načrt in k čemu teži.

2.) TEMELJNI CILJI …
… nas seznanijo s tem, kaj naj bi učenec znal ob koncu šolskega leta oz.
zaključku šolanja. Učenci se usposobijo za tvorbo govornih in pisnih besedil v različnih okoliščinah, z različnimi nameni in temami iz življenja. Besedila znajo opazovati, razčlenjevati in vrednotiti, pridobljeno znanje pa dokazati pri tvorbi lastnih besedil. Pridobijo si toliko literarnoteoretičnega in literarnozgodovinskega znanja, da znajo ob koncu šolskega leta interpretirati književna besedila. Poleg tega pa znajo še ustno in pisno izraziti doživljanje, razumevanje in vrednotenje temeljnih sestavin književnih besedil.

3.) ETAPNI CILJI …
… se delijo po letnikih:
1. LETNIK:
- jezikovno in nejezikovno sporočanje;
- razlikovanje besedila glede na okoliščine in namen;
- ubeseditveni načini, raba socialnih in funkcijskih zvrsti;
- besedilne vrste (naučijo se jih tvoriti);
- glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje;
- pravopisna pravila: pisanje skupaj/narazen, krajšave, deljenje besed;
- temeljne prvine literarnih besedil/odlomkov.

2. LETNIK:
- opisovanje in pripovedovanje;
- razčlenitev neumet. in umet. opisa, oznake, pripovedi in življenjepisa;
- oblikoslovje;
- pisanje po pravopisnih pravilih: velika in mala začetnica;
- temeljne prvine književnih besedil/odlomkov;
- pisanje opisa, orisa, oznake, pripovedi, življenjepisa, poročila in obnove.
3. LETNIK:
- značilna besedila literarnih obdobij in smeri;
- pri interpretaciji besedil raba temeljnih literarnoteoretičnih pojmov;
- razlikovanje razlage in utemeljevanja, komentarja in ocene;
- skladnja;
- pisanje po pravopisnih pravilih: ločila;
- tvorjenje komentarja in ocene;
- ovrednotenje monologa in dialoga v umet. besedilih;
- govorni nastop.

4.) VSEBINE …
… se znova delijo po letnikih:
~ glej učni načrt, str. 31 - 32;

7.) DIDAKTIČNA NAVODILA
Izhodišče pouka pri predmetu slovenski jezik s književnostjo je jezik v neumetnostnih in umetnostnih besedilih. Jezikovni in književni pouk potekata
kot obravnavanje neumetnostnih in umetnostnih besedil prek jezika. Pri obeh
učenci spoznavajo in razčlenjujejo ustrezna besedila; pri jezikovnem pouku je poudarek na tvorbi neumetnostnih besedil, pri književnem pouku pa je
poudarek na interpretaciji umetnostnih besedil.

a) JEZIKOVNI POUK
Učni načrt je zasnovan tako, da je večina časa namenjenega razvijanju
sporočanjskih zmožnosti učencev, zato jih usmerjamo v opazovanje besedil in
v potek tvorbe različnih oblik sporočil.
Pri sporočanju sta govorjena in pisana beseda enakovredni: od govorjene
besede prehajamo k pisani.
Ob besedilih uresničujemo tudi temeljni cilj -tvorbo besedil- in opazujemo
ter spoznavamo sestavo jezika. Predvsem je pouk usmerjen v rabo jezika.

V 1. letniku učenci:
- opazujejo jezik kot sredstvo sporočanja v osebnem in javnem sporazumevanju. Opazujejo zvrstnost slovenskega jezika in se seznanijo s socialnimi zvrstmi. Kultivirajo svoj jezik in v ustreznih govornih položajih dosegajo zbornost. Pridobivajo si znanja iz glasoslovja ter pravorečja. Oblikujemo še njihovo pravopisno normo. Ob besedoslovju ter besedotvorju obravnavamo pisanje skupaj in narazen, deljenje besed in krajšave. Vsemu temu je namenjenih 10 ur.
- opazujejo besedila, tako pisana kot govorjena, glede na zgradbo. Posvetimo se pragmatični in pomenski razčlembi. Pri jezikovni razčlembi podrobneje opazujemo glasoslovje in pravorečje. Temu je prav tako namenjenih 10 ur.
- opazujejo besedilne vrste na podlagi jezikovnih vlog (izrazne, predstavitvene, vplivanjske). Za določeno besedilno vrsto znajo prepoznati tipične besede, besedne zveze, skladenjske vzorce, povedi. Tako pravopis kot sporočanje se nadgrajujeta iz letnika v letnik. Sporočanju je namenjenih 20 ur.

V 2. letniku učenci:
- spoznajo dva ubeseditvena načina: opisovanje in pripovedovanje. Oba povezujemo z jezikovnimi zakonitostmi ( glagol, čas …). Spoznavajo tudi tvorbene postopke pri besedilnih vrstah, ki so navedene in vezane na opisovanje in pripovedovanje. Temu je namenjenih 20 ur.
- spoznajo funkcijske zvrsti, posebej praktičnosporazumevalni in strokovni jezik svojega strokovnega področja. Temu je namenjenih 10 ur.
- pri analizi besedil še vedno opazujejo pragmatično ter pomensko ravnino, pri jezikovni zgradbi pa največ časa namenimo oblikoslovju. Posebej spoznajo pravopisna pravila povezana zvezi z njim (velika in mala začetnica). Temu je namenjenih 10 ur.

V 3. letniku učenci:
- spoznajo še dva ubeseditvena načina: razlaganje in utemeljevanje. Glede na spoznavanje ubeseditvenih načinov znajo napisati navedene besedilne vrste. Pri obravnavi funkcijskih zvrsti pa spoznajo umetnostni jezik. Temu je namenjenih 20 ur.
- pri analizi besedil je v ospredju opazovanje in opisovanje skladenjskih vzorcev, tipičnih za določeno besedilno vrsto. Pravopisna pravila, ki jih spoznavajo ob skladnji, so vezana na ločila. Pri skladnji obravnavamo še stavčno fonetiko, ki jo povezujemo z izpeljavo govornega nastopa.. Temu je namenjenih 10 ur.
- ponovijo temeljna znanja za zaključni izpit. Vsebinsko temelji priprava na razčlembi besedila glede na pragmatično, pomensko, jezikovno in izrazno ravnino. Temu je namenjenih 10 ur.


b) POUK KNJIŽEVNOSTI
V učnem načrtu imamo zapisane ob posameznih učnih enotah glavne cilje, ki jih dosežemo pri obravnavi besedil. Podrobnejše cilje, s katerimi pridemo do glavnega cilja enote , določi učitelj v svoji pripravi. V načrtu tudi niso vsakič posebej zapisani cilji, ki so skupni vsaki učni enoti, torej doživljanje, razumevanje, razlaga, vrednotenje ter aktualizacija.
Besedila so izbrana po merilu sprejemljivosti in reprezentativnosti; so zgolj predlagana in ne obvezna. Nekatera imajo že v načrtu navedene variante, druge pa lahko učitelj izbere tudi po lastni presoji, če se mu zdi, da bo drugo besedilo za obravnavo primernejše, doseglo pa bo isti cilj.
Daljša besedila se obravnavajo po odlomkih, razen domačih branj. Vsak odlomek pa je nato potrebno umestiti in ob tem predstaviti avtorja ter čas, v katerem je ustvarjal.
Načrt učiteljem predlaga tudi elemente interpretacije, ki ga usmerjajo na glavne prvine besedila, preko katerih bodo nato doseženi cilji posameznih enot in ob katerih bo učenec dobil celovitejšo predstavo o besedilu.
Glavne dejavnosti pouka književnosti so branje, razlaganje in pogovor.
Učitelj učenca pri pouku vodi postopno do čedalje samostojnejših dejavnosti, spoznanj.
Za učinkovito delo so najpomembnejša vprašanja, naloge in predlogi, s katerimi učitelj vodi učenca skozi besedilo. Spodbuja ga k izražanju doživetij, občutij, stališč in sodb o prebranem. Ob tem pa mora dopustiti tudi razlage, ki se od njegove razlikujejo.
Učni načrt predlaga izdelavo miselnih vzorcev po končani obravnavi besedila ter izvajanje estetskih dejavnosti v zvezi s književnim delom: glasba, oprema učilnice s plakati, ilustracijami …
Za pouk uporabljamo različne oblike in metode. Klasičnim načinom (frontalno, skupinsko, individualno, razlagi, obnovi, spisom) naj se pridružijo tudi moderni: okrogle mize, kvizi, dramatizacije, videokasete, pogovori o filmih …
Domačemu branju vedno sledi pogovor o prebranem-najmanj dve šolski uri, vendar naj ne zajemata zgolj obnavljanja in pogovora. Poskušajmo ju organizirati vedno drugače: frontalno, individualno, skupinsko, v parih, z referati, dramatizacijo, tvorbo pisanih besedil, okroglo mizo …
Besedila, ki jih učni načrt predvideva za domače branje so:
- 1. letnik: Momo Kapor, Zapiski neke Ane
- 2. letnik: Josip Jurčič, Deseti brat
- 3. letnik: Anton Tomaž Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi
Število ur obravnave književnih besedil je zgolj okvirno:
- 1. letnik 38 ur,
- 2. letnik 24 ur in
- 3. letnik 37 ur.
Nerazporejene ure uporabi učitelj po svoji presoji (predlogi za utrjevanje, ustvarjalno pisanje …).

8.) MATERIALNI POGOJI
To poglavje učnega načrta predvideva opremo učilnice (možnost zatemnitve, radio, grafoskop, diaprojektor, računalnik) ter ustreznost šolske knjižnice, ki mora vsebovati literaturo za učitelje, priročnike, učbenike, knjižna dela za domače branje … Navaja tudi seznam priročnikov (SS, SP, SSKJ, Enciklopedija slovenskega jezika, Mala literarna teorija, Pregled slovenskega slovstva, Očrt literarne teorije), časopisov (JiS, SR, Vzgoja in izobraževanje) ter učbenikov(ki so bili v letu nastanka učnega načrta še v izdelavi).

9.) KADROVSKI POGOJI
Zadnje poglavje učnega načrta vsebuje določila, kdo lahko poučuje predmet slovenskega jezika s književnostjo.
V programih srednjih šol lahko uči tisti, ki je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe (bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri) in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov: ali profesor slovenščine ali diplomiran slovenist.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: DI-U_ni_na_rt_za_pouk_slovenskega_jezika_in_.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Slovenska Bistrica, vodnik po občini Slovenska Bistrica
Predstavitev občine Slovenska Bistrica z besedo in sliko. Slikovni vodnik po krajih občine Slovenska Bistrica.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Computers
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Computers.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Internet
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Internet.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Health
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Health.
Free agilityhoster.com web directory
Web directory at webdir.agilityhoster.com - add your sites for free - free link exchange.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Health
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Health.
Kovanje aluminijskih izdelkov Stampal SB
Kovanje aluminijskih izdelkov Stampal SB Slovenija; Forged and machined parts; Schlagschmieden des Produken

Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.