1. ZVRSTNOST BESEDILA
Obdelano besedilo je vzeto iz Toporišičeve knjige Slovenska zvrstna besedila.
Meščanstvo je nosilo nacionalno idejo, z njo delovanje dobi družbeni smisel in tako pride do slovenskega preroda.
Ves čas se je pojavljalo vprašanje slovenščine, ki je bila med leti 1750 in 1830 v kulturni zavesti. V tem času nastane kar nekaj slovnic:
" Marko Pohlin: Kranjska gramatika, 1768.
" Ožbalt Gutsman: Windische Sprachlehre, 1777.
" Jurij Zelenko: Slovenska gramatika, 1791.
" Jernej Kopitar: Grammatik der slavischen Sprache in Krain, 1809.
" Valentin Vodnik: Pismenost ali gramatika za prve šole, 1811.
" Peter Dajnko: Lehrbuch der windischen Sprache, 1824.
" Franc Metelko: Lehrgebaude der slovenischen Sprache, 1825.
Razsvetljenski duh je Linhart izrazil na področju zgodovinopisja ter dramatike. V to njegovo odbobje sodi tudi Matiček se ženi. Gre za komedijo karakterja ter komedijo spletk.
Po prenosniški zvrsti je besedilo zapisano, zato ga je lažje dojemati in omogoča daljšo dekodirno dobo. Zaradi zapisane oblike se je besedilo iz leta 1883 ohranilo vse do danes.
Glede na časovno ali zgodovinsko zvrst sodi med pretekla besedila, kar se kaže v jeziku, izrazju in skladnji.
2. PRAVOPIS
Uporabljena so pravopisna ločila:
" . (pika)- namesto dvopičja, ko želi izraziti, kdo govori premi govor.
" , (vejica)
" ! (klicaj)- še posebej pri baronovih vzklikih, ko želi Nežko prepričati
" ; (podpičje)- za pojasnjevanje oz. nadaljevanje stavka
" Linhart sploh ne navaja narekovajev pri premem govoru.
3. GLASOSLOVJE
Pisava v obdelanem besedilu je bohoričica, opazimo veliko kombinacij zapisovanja različnih črk:
" ž = /sh/ ( Neshka, nekashe, dershi, vshitek,..),
" s = /f / (flifhat, famo, ferza, gofpodarftva, fenza,..),
" č = /zh/ (nezhem, nizh, Matizheka, zhes, rezhi,..),
" š = /fh/ (flifhat, vejfh, vafha, menifh,..),
" z = /s/ (povsdignil, zhes, lubesen, semlo,..),
" c = /z/ (ferza, pravize, fenza,..).
Pojavi v glasoslovju:
" samoglasniški r je zapisan z er (dershi, ferze, verta),
" sklop lj je pisan brez j ( semlo, vela, ludje),
" izpust prvih soglasnikov (otla- hotela, obene- nobene).
4. OBLIKOSLOVJE
Med besednimi vrstami v odlomku seveda najbolj prevladujejo samostalniki (serca, gnada, lubesen, sonzam, srota), sledijo jim glagoli (nečem, vejfh, povsdignil, nesamerijo, menifh, dali, jiti, vejm, nekashe) in nato osebni zaimki (jest, ti, njemu, meni, njih, me, jo). Naklonske zveze glagolov so značilne za starejše knjižno obdobje in izražajo nujnost, prepoved, prihodnost, željo, namero.
" Osebni zaimki so pisani v drugačni obliki (jeft),
" Členki, prislovi in vezniki so pisani drugače (inu, de, vun, s'miram- vedno, nikamer, davnu, dones),
" Samostalniki: blago in gospodarstvo pisana z u-jem, končnice samost. Sr. Spola: -am (soncam, nebam), sirota je pisana brez prvega samoglasnika,
" Pridevniki: prid. zaimki so brez e-ja (mojga, tvojga, nafhga),
" Glagoli: zanikani so pisani skupaj (nesamerijo, nezhem, nekashe),
" Veznik ali je zapisan kot al,
" Proti je zapisan kot prut, tako je pisan kot toku,
" Kakor je zapisan kot koker.
5. SKLADNJA
Po večini gre za enodelne oz. dvodelne stavke z nezapleteno skladenjsko strukturo. Celotno besedilo je dialog med Nežko in baronom, torej gre ves čas za premi govor.
6. SLOG
Pri Linhartovih dialogih v ospredje stopijo občutja, človek pove tisto, kar občuti srce; gre za t.i. jezik srca.
Stil je viden tudi pri diferenciaciji vpletenih. Nežka in nižja plast govorijo za takrat čisto slovenščino, baron Naletel ter Zmešnava pa uporabljata germanizme. Te so največkrat uporabljeni za opis oz. podobo določene osebe.
LITERATURA:
" Jože Toporišič: Slovenska zvrstna besedila. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Ljubljana, 1981.
" Marija Boršnik: Pregled slovenskega slovstva. Slavistično društvo, Ljubljana, 1948.
" Martina Orožen: Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika. Filozofska fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 1996.
" Jože Pogačnik: Slovensko slovstvo v obdobju razsvetljenstva. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana, Ljubljana, 1995.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
