domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Ostali zanimivi dokumenti za dolvleko
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje gradiva po google

 
Nerazporejeno gradivo
Didaktika
Dialektologija
 
  spletni strežnik sloHOST.net
izdelava dinamičnih spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
lektoriranje diplomskih nalog
lektoriranje seminarskih nalog
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
25.4.2006
Slovenska književnost 3
objavil: Petra Krušič
Število ogledov: 5476
Pojav pojma moderna
Pojem moderna se prvič pojavi v Nemčiji , izhaja iz berlinskega literarnega krožka.
Preko nemške in avstrijske moderne dobimo Slovenci ta pojem.
Pojavi se najprej v 80.letih 19.stoletja; takrat še obstaja skupni duhovni in kulturni prostor.
1886. leta ima literarno združenje Durch svojo sejo; glavni predavatelj Eugen Wolff ima predavanje z naslovom Die Moderne in podnaslovom Za revolucijo in reformacijo v literaturi (Zur Revolution und Reform der Literatur). Wolff v predavanju predlaga teze za spremembe. 1888.leta je Wolff napisal tudi programski spis berlinske moderne, t.i. manifest z naslovom Najnovejša nemška literarna smer in princip moderne:
- poudarjen je močan odpor do tradicije
- moderna se postavlja v opozicijo proti tradiciji
- nastopijo proti postromantičnim in novoklasičnim elementom v literaturi
- zahtevajo idejno in socialno-kritično literaturo
- tema del naj bodo politični, socialni boji
- ena od programskih tez: "Naš največji ideal ni antika, temveč moderna!"
- umetnik se mora odpreti sodobni stvarnosti, upoštevati mora hiter napredek …
- literatura mora biti tesno povezana s sodobnim svetom.
V okviru tega manifesta je pod pojmom moderne literature pravzaprav naturalistična literatura. Gre torej za naturalistično literarno strujo, ki tudi odpira teme iz vsakdanjega življenja (tako tudi realizem).
Poleg Wolffa v krožku delujejo še Gerhard Hauptman in Arno Holz.

Podobno je bilo na Dunaju, kjer so mladi literati leta 1890 ustanovili krožek Das junge Wien (dunajski literarni krožek).
Vodilna osebnost je bil Herman Bahr, literarni kritik, pisal je prozo, dramatiko. Avstrijsko literarno javnost je v 90.letih seznanjal z novimi smermi (simbolizem, dekadenca).
Dunajski literarni krožek sestavljajo še Arthur Schnitzler (pisal je črtice in dramatiko), Peter Altenberg (črtice - skice), Felix Dörmann (dekadenčni pesnik), Hugo von Hoffmanstahl.
Bahr je bil urednik literarnega časopisa Moderne Dichtung. V prvi številki leta 1890 objavi literarni esej z naslovom Die Moderne, kjer je program avstrijske moderne:
- moderno literaturo pojmuje v smislu naturalističme poetike
- literatura se mora približati sodobnim temam (socialnim, političnim)
- moderna literatura naj bo literatura duše, hrepenenja, sanj
- moderna umetnost naj postane umetnost ponotranjene realnosti
Ta esej je močno odmeval tudi med slovenskimi literati, ki so bili na Dunaju (Cankar, Župančič, Govekar …).
Moderna je pri Bahru že pojmovana kot stilni pluralizem. Njegova predstava moderne pomeni oznako za literarnozgodovinsko obdobje, ki vključuje najrazličnejše, tudi nasprotujoče si smeri. Uvede pojem slogovna raznorodnost, kar pomeni, da zahteva realizem, naturalizem, simbolizem.

Kasneje je Bahr spreminjal svoja stališča. Leta 1891 je napisal drugi esej z naslovom Preseganje naturalizma (Die Überwindung des Naturalismus). Odpoveduje se naturalizmu in poudarja dekadenco in simbolizem. Za to se je navdušil v Parizu. Ves čas je v stiku z modernimi smermi v Franciji in jih prenaša v Avstrijo.
1894.leta je Bahr izdal knjigo Die Studie zur Kritik der Moderne, ki vsebuje različne literarne eseje. Preko te knjige so se seznanjali slovenski literati.
Bahr je izdajal tudi pomemben časopis za kulturo in literaturo Die Zeit (1894-1904). Prinašal je informacije o novih literarnih smereh, izvirne (dunajske, berlinske) in prevedene leposlovne tekste. Cankar je ta časopis redno prebiral in se s tem seznanjal z novimi smermi.
Dunajski literati so se zbirali predvsem v kavarni (zelo znana je kavarna v središču Dunaja "Cafe Griensteidl"). Njihove teme so bile utrujenost, smrt, dolgočasje, erotika.
Drugi dunajski časopisi so bili: Wiener Rundschau, Ver Sacreum, Jugend.

Moderna na Slovenskem
Kot moderno pojmuje Bahr tako ostane imenovana tudi na Slovenskem. To je ime za literarnozgodovinsko obdobje, v katerem imamo različne, celo nasprotujoče si smeri.
Realistična in naturalistična smer se razvijata naprej, hkrati pa tudi smeri, ki so nasprotne (dekadenca, simbolizem, nova romantika). Pojavi se literarni tok impresionizem.
Razlika med literarno smerjo in literarnim tokom je v tem, da mora biti literarna smer idejno-motivna, ima svoj stil, tok pa je samo stil, ima neke izrazne značilnosti, ni pa določen z raznimi prvinami.
Realizem in naturalizem morata temeljiti na objektivizmu. Obstaja močna distanca med subjektivizmom in objektivizmom. Nove smeri pa temeljijo na subjektivnem doživljanju sveta. V moderni je ves čas prisoten boj med subjektivizmom in objektivizmom, zato govorimo o pluralizmu stilov oz. celo o stilnem sinkretizmu.

Prvič se v slovenski publicistiki pojavi pojem moderna leta 1893, vendar zelo obrobno in negativno, zaradi katoliških smeri, ki zagovarjajo tradicionalno, konzervativno. To je čas, ko ima Mahničeva smer pomembno mesto v literaturi.
Leta 1894 pojem uporabi Josip Stritar, ki prav tako napada sodobne tokove in zavrača berlinsko in dunajsko moderno.
Cankarjevo pismo bratu Karlu pa že pojmuje moderno s pozitivnim prizvokom. 1896 piše Cankar o literarnem klubu, ki se imenuje Slovenska moderna, in so ga na njegovo pobudo ustanovili (leta 1896) mladi slovenski literati: Fran Govekar, Oton Župančič, Ivan Cankar, Fran Eller, Fran Vidic, Ferdo Jančar, Anton Majaron, Fran Goestel, Ivan Škrjanec. Tedensko so se zbirali v dunajskem predmestju, kjer so prebirali literarne revije, se pogovarjali in tudi medsebojno kritizirali. Zaradi notranjih nasprotij, različnih pogledov na literaturo, klub že naslednje leto (1897) razpade.
Pred Cankarjevim prihodom na Dunaj so se starejši literati zbirali v literarnem klubu Slovenija. Cankar je bil do tega kluba zelo kritičen, saj je menil, da nimajo ničesar povedati.
Ustanovitev literarnega kluba Slovenska moderna na Dunaju je odmevala tudi v Ljubljani. Viktor Bežek (urednik Ljubljanskega zvona) je nagovarjal Govekarja, da je Zvon odprt za njihova dela.
1896.leta je pojem moderna omenil Fran Govekar v pismu Manici Nadlišek Bartol (mati Vladimirja Bartola, učiteljevala je v Trstu, urednica prvega literarnega ženskega časopisa Slovenka 1897-1900, kjer je objavljal tudi Cankar).


MODERNA V SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINI

Večkrat se pojavljajo pomisleki za takšno poimenovanje obdobja.
Marja Boršnik okoli leta 1968 napiše razpravo O slovenski "moderni" (pojem moderna postavi v narekovaje). Pozneje se distancira od tega pojma in uporablja pojem nova romantika (v širšem smislu).
A. Slodnjak leta 1958 napiše literarno zgodovino v nemščini (Geschichte der slowenischer Literatur), kjer obdobje ne poimenuje s pojmom moderna, ampak pravi, da je to "der Einbruch neuer literarischen Strömungen und ihre Anwirkung in Lyrik, Epik, Dramatik" (vdor novih literarnih struj in njihov učinek v liriki, epiki, dramatiki). Slodnjak v slovenščini: Pregled slovenskega slovstva - tu uporabi pojem moderna.
F. Zadravec v Zgodovini slovenskega slovstva- 5.knjiga: Nova romantika in mejni obliki realizma uporabi pojem nova romantika (v širšem pomenu).
Komparativisti so ves čas uporabljali pojem moderna - zaradi avstrijskih vplivov. Po 2.svet.vojni sta pojem moderna ohranjala Anton Ocvirk in Dušan Pirjevec (Ivan Cankar in evropska moderna).
Jože Mahnič izda Literarno zgodovino, kjer obdobje označi s pojmom moderna, vendar gre pri njem za nadpomenko dekadenci in simbolizmu. Mahnič razlikuje moderno v ožjem smislu (vezana na dekadenco, simbolizem; 4 predstavniki: Cankar, Župančič, Kette, Murn) in moderno v širšem smislu (zajema prejšnje 4 avtorje in sopotnike ter sodobnike moderne).
Najrazličnejše oznake za obdobje so vplivale tudi na simpozij Obdobja posvečena simbolizmu. Literarni zgodovinarji so poskušali ugotavljati podobnosti slovenskega in evropskega (francoskega) simbolizma. Uvodni referat na simpoziju je imel F. Zadravec in ga je naslovil Nekatere posebnosti slovenskega simbolizma.
Izide tudi zbornik o tem obdobju z naslovom Simbolizem.
Veliko so se ukvarjali s tem poimenovanjem. Osrednji avtorji se odločijo za poimenovanje simbolizem, ker želijo približati literaturo virom.

B. Paternu v referatu Problem simbolizma v slovenski književnosti pravi, da je simbolizem edina literarna smer, ki se je razvila v vse literarne nadvrste in zvrsti ter, da je to pravi umetniški slog. Poleg tega se v tem obdobju močno razvije še literarna kritika - vodilni je Ivan Prijatelj, ki veliko piše o Murnu, Župančiču. Pojem moderna ne označuje dovolj dobro to obdobje, simbolizem je vodilna smer in ga tudi označi za vodilno smer med realizmom in ekspresionizmom. Simbolizem je prvi umetniško najbolj razviti slog in nazor.
F. Bernik na tem simpoziju zastopa nasprotno stališče. V referatu Moderna in njeno mesto v slovenski književnosti pravi, da slovenski simbolizem ni tako metafizičen in da se ni zadosti razvil. Razloge za to išče Bernik v zunanji, nacionalni funkciji literature pa tudi zato, ker se realizem sredi 19.stoletja ni razvil do skrajnosti - značilnosti se vlečejo naprej. Bernik ves čas zagovarja pojem moderna, v kateri so različne smeri - pluralizem.
J. Kos je prav tako ves čas zagovornik pojma moderna. V svoji Primerjalni zgodovini slovenske literature označi obdobje kot moderna. Nova romantika je po njegovem stopnjevanje stare romantike.
F. Zadravec naredi obrat v Slovenski književnosti II, kjer obdobje poimenuje moderna. Pri Zadravcu gre torej najprej za novo romantiko, kasneje za simbolizem in na koncu za moderno.

Vsebina je obsežna in jo najdete v priponi.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: predavanja_knjizevnost.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Recreation & Reference
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Recreation & Reference.


Free websites listing and linkexchange - Directories
Free submission to our Web Directory - Category Directories.
Create automatic Login to Windows Account with windows registry
How to automatic login to Windows Account using windows registry
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Regional
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Regional.

Brezplačni spletni imenik lociran v Sloveniji
Spletni imenik, kjer lahko brezplačno izmenjate povezavo z vašimi spletnimi stranmi.
Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.