9.4.2006
Marija Izabela Marenzi, pismo njeni materi Ester |
objavil: Neža Artač
Število ogledov: 803 |
|
 |
TRANSKRIPCIJA PREVOD
Vašeg.da
Perserčena moja Luba Gospa Mati
Mi bodega buh hvalem smo zdrave, ma naš Gospod
stric je še zdaj v postele iz sojem Putegrom
kjer se Vašegnade pusti lepu perporočet,
jest sem vsa vesela, de bodega bug zahvalem
se VašG. bule počutio, jest sem vse perjela
kar kole so me poslale, zaketiro ih lepu
zahvalimo ieno buh lonaj za vso nih
dobruta. Kar nam store jest vem de im na
bodem nekole odvernila, pak jh prosem
naj sname zašafajo kjer kole im moremo
služiti, že smo vsele no nimer perpravlene
VašG: na služeba streči, Za vole dovga
bodem skušela da bodem Jožefa perpravla
de bode on plačov, ale ene drugekrat
se bodem učila keterimo kaj dobrega storet
de eden more doste žlet besed perjet za njegova
dobruta , mene zolo moje serce boli de
VašG: mene pišejo de jest na
rada kenem Gremdem buh je moja priča
de do zdaj nisem mogla priti, de skušele
smo jemele doste opravet, pak se buh
da kenem pridem jm bode vse povedela
Zdaj pak smo kumaj eno malo opravele naše
reči, toku se VašeG.de na bode unglercat
ih prosimo de čez ene devanast dni, be nam
poslale še deva konja, no tude eniga člove-
ka iz košam, brez tistiga kjer bode pelau konje
toku bomo Vašeg.da peršle na služeba streči,
Pošlemo Vašeg.de Grozdja kuler je mogu nest,
Koš je dobro sašit no zapečaten, korbeca sem
per sebe zderžala, ga bomo sabo pernesle,
Druzega na vem anke jz mojem Gospudam
Lubem sem im pohlevno perporočimo no im
kušnemo nih Roke, ostaneoč,
Vašeg.da
Pokorno dejte
M.a I.la Marenzi
Trieste li 28 8.bre 86
Draga Gospa
Predraga moja Ljuba Gospa Mati
Mi se bogu zahvaljujemo, da smo zdrave. Naš Gospod
stric je še zdaj v postelji s svojo putiko
od koder Drago Gospo lepo pozdravlja.
Jaz sem vsa vesela, da se, bodi bogu zahvala,
Draga Gospa bolje počuti. Jaz sem prejela vse,
karkoli ste mi poslali, za kar se vam lepo
zahvaljujem in bog vam poplačaj za vso vašo dobroto.
Kar ste nam storili jaz vem, da vam
nikoli ne bom povrnila, pač pa vas prosim
naj se name zanesejo, kjer koli vam moremo
služiti, že smo vesele in vedno pripravljene.
Draga gospa: na uslugo, za voljo dolga,
bom skušala, da bi Jožefa pripravila,
da bo on plačal, ampak enkrat drugič
se bom učila kateremu kaj dobrega storiti,
da noben ne bo mogel žal besede reči čez njegovo
dobroto. Mene zelo moje srce boli da
Draga Gospa meni pišejo, da jaz nočem
iti v Gremdem. Bog mi je priča
da do sedaj nisem mogla priti, pa sem poskušala.
Imele smo veliko za opravit, pa če Bog da
da morem priti vam bom vse povedala.
Zdaj pa smo komaj kaj opravile naše
reči, tako da Draga Gospa ne bodo nezadovoljni,
jih prosimo, da bi nam čez kakšnih dvanajst dni
poslali še dva konja, pa tudi enega človeka
s košem, brez tistega, ki bo konje peljal.
Tako bomo Dragi Gospe prišle na uslugo.
Pošljemo vam Draga Gospa grozdja kolikor ga morejo nesti.
Koš je dobro zašit in zapečaten, košarico sem
pri sebi zadržala in jo bom s seboj prinesla.
Drugega ne vem, kot da se mojim Gospodom
ljubim pohlevno priporočimo in jim
poljubimo njihove roke, stoječe,
draga Gospa
Pokorno dete
M.a I.la Marenzi
Trst, 28. oktober 1686
1. PRAVOPIS
1. v uporabi ima naslednja ločila: . (pika), , (vejica), : (dvopičje); vprašaja in klicaja ne zasledimo. Pika ji služi za konec povedi (10) in za skrajševanje (Všeg.da = Vaša gnada, M.a I.la = Marija Izabela, 8.bre = oktober)
2. z veliko zapisuje: imena (Josefa), ko nagovarja mamo (Luba Gospa Mati), enkrat tudi za samostalnik (Grosdia) ter za označevanje začetka povedi; čeprav ne uporablja vedno pike za končno ločilo.
3. konec stavka zapiše s piko le enkrat (10), večkrat uporabi vejico (npr. 14) ali pa ločila ne zapiše in nov stavek zaznamuje le velika začetnica prve besede (npr. 25).
4. predloge zapisuje ločeno od besede (v postele) ali skupaj (sachetiro)
5. nedosledna je pri zapisovanju besed (sdersala - zdržala)
2. GLASOSLOVJE
a) Pisava je bohoričica druge polovice 17. stoletja.
[c] = zh, z (strizh, kcorbeza)
[č] = zh, z, sc (strezhi, plazau, scloueka)
[d] = t, d (Gosput, Gospudam)
[h] = q, h, ch, g (qualem, ih, pochorno, bug)
[j] = i, g, j (iest, kognia, Sdaj)
[k] = c, ph, k, kc, ch (necole, anphe, pak,
kcumai, pochorno)
[l] = ll, l (alle, usele)
[s] = s, ss (Gospa, ussa)
[š] = s, sc (nas, perscle)
[t] = tt, t (Matti, dobruta)
[v] = u, uh, u (uesela, uhem, u postele)
[z] = s, z (sdraue, zollo)
[ž] = s (Josefa)
b) Pojavi v glasoslovju
§ palatalni n zapiše z gn (kognia)
§ za palatalni l zapiše navadni l (postele)
§ j otrdi (deuenast)
§ periet = prejeti
§ pojavlja se delna vokalna redukcija: u namesto o pri pridevniku (lepu, toku),
pri samostalniku (dobruta);
i namesto e (eniga);
namesto e (zollo);
e namesto i (tude, doste).
§ končnica -am namesto -om (Gospudam)
§ končnica -em namesto -im (saqualem, prosem)
§ končnica -ega namesto -iga (bodega)
§ končnica -et namesto -it (perporozhet, doste)
3. OBLIKOSLOVJE
a) Samostalnik
Vseh samostalnikov je 48. Z veliko zapiše le Grozdia in pa vse nagovore mame (Luba Gospa Mati, Vaseg.da), ostali samostalniki so zapisani z malo.
Zapisuje jih različno: Vas.G, Vaseg.de, VasG, Vasegnade. V datumu mesec oktober zapiše okrajšano po italjianski besedi za 10. mesec: 8.bre.
Nekatere samostalnike postavlja v napačen sklon: za njegova dobruta namesto njegovo dobroto.
Samostalnike v orodniku piše s končnico -om (iz Putegrom) pa tudi z
-am namesto -om (Gospudam) in
-am namesto -em (kosam).
V besedilu je največ samostalnikov ženskega spola:
§ 19 samostalnikov moškega spola (5-krat uporabi besedo bog)
§ 24 samostalnikov ženskega spola (kar 9-krat uporabi zvezo Vasegnada)
§ 3 samostalniki srednjega spola (serze, Grosdia, deite)
b) Samostalniški zaimek
V besedilu najdemo: osebne zaimke (is, mi, on, name, nam, …) Uporablja tudi napačne sklone: mene piseio namesto meni pišejo
povratno osebne zaimke (sebe)
nikalni zaimek (nisem)
c) Pridevnik
Vseh pridevnikov je v besedilu 30. Uporablja predvsem leve ujemalne prilastke (npr. Perserzhena moia Luba Gospa). Samostalniki se s pridevnikom ne ujemajo vedno v spolu, sklonu in številu (usso dobruta).
d) Pridevniški zaimek
V tekstu jih je veliko: svojilni (moie, nas, nase, niegoua)
vprašalne zaimke (kai, kar kolle)
oziralne zaimke (keterimo, kier = ki, sachetiro = za kar)
kazalni zaimek (tistiga)
celostni zaimek (usso)
nedoločni zaimek (ene = nekaj)
e) Števnik
Uporablja glavne števnike: eden = en
zes ene deuenast dni = čez približno dvanajst dni; izpusti j deua = dva
eniga = enega
Zapiše tudi vrstilni števnik: ene drugekrat = enkrat drugič
Pojavita se tudi nedoločna števnika: eno mallo = nekaj malega
kculer = kolikor
f) Glagol
§ Osebne glagolske oblike:
quale, se pozhutio, sem periela, so poslale, uhem, pridem, se na bode unglerzat = se ne bo jezila, se bug da… Za zanikanje uporablja: na bodem = ne bom, nisem mogla priti
§ Neosebne glagolske oblike
Za nedoločnik ne uporablja končnice -iti ampak -et: storet, periet, oprauet; samo v primeru nisem mogla priti se pojavi.
§ Glagolski način: uporablja trpni in tvorni način
se pusti lepo perporozhet, se im perporozhimo
§ Glagolski čas: sedanjik, prihodnjik, preteklik
smo sdraue, bodem scusela, smo iemele
§ Glagolski naklon: uporablja povedni naklon.
§ Besedne zveze: se im perporozhimo = jih pozdravljamo …
g) Prislov
V tekstu uporabi prislov časa: Sdaj, nicole = nikoli, nimer = vedno, kcumai = komaj, se = že smo usele
načina: toku = tako; drusega
vzroka: alle = ampak, pak = pa, ma nas Gosput
količinski: zollo = zelo, doste = dosti, se deva = še
h) Veznik
Zasledimo: zapisuje de za veznik da, ieno = in, no = in, anphe = kot
i) Predlog
Ima jih kar nekaj: u postele, sa usso = za vso, Sa uolle = za voljo, do, zes = čez,
tude = tudi
j) Členek
nai sname sasafaio = naj
4. SKLADNJA
Pojavljajo se zapletene večstavčne povedi, ki so dolge zaradi uporabe vejice namesto pike. Ima dve enostavčni povedi (vrstica 2 in 31).
a) Priredja
PRIREDJE VEZNIK VRSTICA .
vezalno ieno 9
vezalno no 32
vezalno pa 11
vezalno no tude 28
b) Podredja
ODVISNIK VRSTICA
Ampak (3)
De (6, 10, 16, 18 19 20 22 27
Prilastkov kar kolle, zaketiro (8 kier 29
Pak /11, 23
Da 15,
Alle 16
5. BESEDJE
Vaseg.da = Draga gospa
preserzhena = predraga
perporozhet = pozdravit
bulle = bolje
sachetiro = za kar
lonai = zahvali
necole = nikoli
otuernila = povrnila
sasafaio = zanesejo
nimer = vedno
slet beset = žal besed
periela = prejela
zollo = zelo
kenem = grem
scusele = poizkušale
unglerzat = jeziti, biti nezadovoljen
kcorbeza = košarica
anphe = kot
kuscnemo = poljubimo
ostaneozh = stoječ
Uporablja nekaj besed, ki danes niso več v rabi oziroma so nam težko razumljive.
6. SLOG
Veliko je nagovorov, ki kažejo spoštovanje avtorice do svoje matere. Jezik je razumljiv in zapisan kot onikanje. Ima nekaj prevzetih besed iz tujih jezikov (nimer, anphe). Kaže se nekaj italijanskega vpliva; kraj zapisa je Trst. Ker Marija I. Marenzi svoji mami stvari razlaga oz. se ji opravičuje, ker je še ni obiskala, so povedi dolge in zapletene, so odraz njenega razmišljanja. Pismo ima uvoden pozdrav (Vaseg.da), podpis (Pochorno deite M.a I.la Marenzi) in je tudi datirano (Trieste li 28 8.bre 86).
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
