domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Ostali zanimivi dokumenti za dolvleko
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje gradiva po google

 
Nerazporejeno gradivo
Didaktika
Dialektologija
 
  spletni strežnik sloHOST.net
izdelava dinamičnih spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
lektoriranje diplomskih nalog
lektoriranje seminarskih nalog
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
9.4.2006
Jernej Kopitar
objavil: Alenka MIRKAC
Število ogledov: 4127
UVOD
Ko sem začela zbirati gradivo za svojo seminarsko nalogo, sem v več virih zasledila trditev, ki jo je o Jerneju Kopitarju leta 1880 zapisal Josip Maren: da "jako slovi med učenimi po svetu, domačinom pa je še premalo znan". Ugotavljam, da se moram, čeprav je od nastanka teh besed minilo že več kot sto dvajset let, kot bodoča slavistka tudi sama zamisliti nad njihovim pomenom. Zato sem se z veseljem in tudi hvaležnostjo, da mi je bila dodeljena ravno ta naloga, lotila dela.

ŽIVLJENJE
Jernej Kopitar se je rodil 21. avgusta 1780 v Repnjah nad Ljubljano. Zanimivo, da je bil sam ves čas trdno prepričan, da je pravi datum njegovega rojstva 23. avgust. Kakorkoli že, zagotovo drži, da je bil sin uglednega in spoštovanega kmeta in da je v svojem rojstnem kraju preživljal srečna leta otroštva, ki se jih je vse življenje rad spominjal.

Januarja 1790 je začel obiskovati ljubljansko normalko. V šole je odšel na očetovo pobudo, slovo od doma pa je bilo zanj zelo težko. Žalost je skušal premagati z intenzivnim učenjem, kar se mu je kmalu obrestovalo in dvanajstleten je normalko zamenjal z ljubljansko gimnazijo.

Pri štirinajstih so mu ob epidemiji kolere umrli starši. Zdaj se je preživljal s pomočjo štipendije, ki jo je dobival za svojo marljivost v šoli ter z inštrukcijami, ki jih je dajal mlajšim učencem. Uspešno je končal gimnazijo in se vpisal na filozofijo. Od jeseni 1799 je kot domači učitelj poučeval v hiši plemenitih Bonaza. Žena pl. Bonazze je bila sestra Žiga Zoisa in srečanje z njim je v Kopitarjevem življenju pomenilo pomemben preobrat: ob Zoisovi podpori in vzpodbudah je lahko intenzivno poglabljal svojo izobrazbo in koval načrte za prihodnost. V Zoisovem krožku je bil določen kot tisti, ki naj bi nadaljeval Linhartovo delo, ukvarjal naj bi se torej predvsem z dramatiko in zgodovino.

V letu 1808 je navezal prvi stik z Josipom Dobrovskim, ki ga je zelo cenil. Številna pisma, ki sta si jih izmenjala, so danes ohranjena kot dragocen spomin na izredno bogato slavistično korespondenco. Konec oktobra 1808 je odšel na Dunaj in se vpisal na pravo, vendar pa je ta študij doživljal zgolj kot "krušni študij"; zanimala ga je slavistika. Kmalu je začel sodelovati pri dunajskih časopisih, saj se je zavedal koristnosti časnikov in časopisja. Objavil je številne pomembne prispevke. Opazili so ga in že decembra 1810 je bil imenovan za četrtega skriptorja v dvorni knjižnici. S tem se mu je uresničila velika želja in začelo se je naslednje pomembno dejanje njegovega življenja.

Septembra 1811 je z J. Rudežem odšel na potovanje po znamenitih Evropskih mestih in takrat tudi zadnjič obiskal domovino.
Leto 1813 je prineslo srečanje z Vukom Karadžićem, s katerim sta postala nerazdružljiva sodelavca in prijatelja.
Leta 1819 sta v Ljubljani umrla Vodnik in Zois, kar je bila za Kopitarja, kljub temu da tega na zunaj ni izrazito pokazal, zelo boleča izguba. Ob njej se je še bolj oklenil Vuka Karadžića in Josipa Dobrovskega. Deset let kasneje, ko je bil Kopitar na višku moči, je umrl
še J. Dobrovski. Prizadet ob praznini, ki je nastajala v njegovem življenju, je Kopitar na mnoge sicer dobre stvari (pre)ostro reagiral ni si tako pridobil nasprotnike v Ljubljani pa tudi v tujini. Doma so mu najbolj zamerili poseg v črkarsko pravdo in cenzuro četrtega zvezka Kranjske čbelice. V svojem znanstvenem delovanju je postajal vse bolj oseben in kdaj celo žaljiv, zanimivo pa je, "da se je sredi najbolj besnega boja Kopitar spraševal po tem, če je še notranje prepričan v pozitiven izhod svoje zamisli" (Pogačnik 1977: 37).
V tridesetih oziroma štiridesetih letih 19. stoletja je dvakrat obiskal Italijo. V tem času si je tudi pridobil sloves prvega slavista in ugled človeka, na čigar mnenje se je mogoča zanesti, kar med drugim potrjuje tudi njegov položaj v dvorni knjižnici na Dunaju (drugi kustos).
Dve leti svojega življenja je posvetil tudi delovanju v Vatikanu, kjer je zasnoval ukrajinski kolegij, stolico za slovanske jezike in književnosti ter slovansko tiskarno. Po vrnitvi iz Rima je bil, takrat že hudo bolan, imenovan za prvega kustosa dvorne knjižnice in dvornega svetnika.
Zadnje tedne je preživel pri prijatelju J. Jenku. Umrl je 11. avgusta 1844 na Dunaju. Prijatelji in somišljeniki so zbrali denar in mu na dunajskem Marksovem pokopališču postavili spomenik. Ob stoletnici rojstva so mu spominsko ploščo odkrili tudi na rojstni hiši v Repnjah. Leta 1897 so njegove posmrtne ostanke skupaj s Karadžićevimi prenesli v Ljublja

DELO IN POMEN
Jernej Kopitar je kot znanstvenik in tudi kot osebnost zapustil v slavističnem svetu mnoge neizbrisne sledi. Da omenim samo najpomembnejše in najbolj vidne:

V marcu 1809 je izšla Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (Slovnica slovanskega jezika na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem). Napisana je v nemščini, velja pa za prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika in je temelj preučevanja ljudskega govora in jezikovnega zgodovinskega razvoja. Znamenit je njegov uvod v to delo, saj je v njem na svoj način pokazal, za kaj se je v življenju zavzemal. Lahko ga povzamemo v tehle bistvenih točkah:
· Zahteval je, da se mora slovenski knjižni jezik opreti na živo ljudsko govorico.
· Slovničar ne sme postavljati jeziku zakonov, ker zakone ustvarja jezik sam.
· Naloga slovničarja je proučiti stanje jezika in o njem poročati.
· Slovenski jezik je treba očistiti vpliva nemščine.

Faksimile naslovnice prve izdaje Kopitarjeve slovnice

Odločilno je vplival na srbskega jezikovnega reformatorja Vuka Karadžića. Odnos Kopitar - Vuk bi lahko primerjali z odnosom med učiteljem in dobrim učencem. Kopitar mu je nesebično pomagal in mu utiral pot v svet znanosti. Predvsem je Vuka navdušil za pisanje srbske slovnice in slovarja ter za zbiranje ljudskih pesmi in celo prevod Biblije. Sploh je Kopitar literarno zelo visoko cenil srbsko ljudsko pesem, zavračal pa je - kar pa zagotovo ni hvalevredno - Prešernova dela.

Veliko je pisal v nemške znanstvene časopise o slavističnih in drugih vprašanjih ter bil v stiku z največjimi učenjaki takratnega časa (Dobrovski, Goethe, Grimm,…). Od objav v časopisih sta pomembni predvsem dve njegovi študiji: Adresse der künftigen slawischen Akademie in Patriotische Phantasien eines Slaven. Zanimala so ga tudi jezikovna vprašanja Ilirskih provinc: želje Francozov so bile nasprotne njegovi ideji o enotnosti Kranjcev, Štajercev, Korošcev, Prekmurcev in kajkavcev. Bil je za to, da se ohranijo vsa narečja in hotel doseči združitev avstrijskih Slovanov na osnovi skupnega črkopisa.

Živo se je zanimal še za eno pomembno področje: šolstvo. Ogreval se je za ustanovitev univerze v Ljubljani, za pripravo učbenikov ter za to, da bi podeželski duhovniki prevzeli osnovnošolski jezikovni pouk.

Proučeval je slovensko zgodovino in staro cerkveno slovanščino Prvi je objavil brižinske spomenike v knjigi Glagolita Clozianus (l. 1836). S svojim jezikoslovnim delom je bil med utemeljitelji slovanskega jezika.

IZROČEK ZA ŠTUDENTE:

JERNEJ KOPITAR
(1780 - 1844)

Rodil se je v Repnjah nad Ljubljano. Študiral je pravo in slavistiko, postal na Dunaju cenzor za slovanska in novogrška dela, pozneje kustos dvorne knjižnice. Umrl je na Dunaju.

Izdal je prvo, v nemškem jeziku pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika (1808), ki je temelj preučevanja ljudskega govora in jezikovnega zgodovinskega razvoja. Odločilno je vplival na srbskega jezikovnega reformatorja Vuka Karadžića, pisal v nemške znanstvene časopise o slavističnih in drugih vprašanjih ter bil v stiku z največjimi učenjaki takratnega časa.

Literarno je visoko cenil srbsko ljudsko pesem, zavračal pa Prešernove pesmi. Proučeval je slovensko zgodovino in staro cerkveno slovanščino. Prvi je objavil brižinske spomenike v knjigi Glagolita Clozianus (l. 1836). Hotel je doseči združitev avstrijskih Slovanov na osnovi skupnega črkopisa. S svojim jezikoslovnim delom je bil med utemeljitelji slovanskega jezika.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: Argumentacija.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - News & Media
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category News & Media.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Shopping
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Shopping.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Travel
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Travel.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Home & Family
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Home & Family.
Bistriški vodnik - Geografske lastnosti
Geografske lastnosti Slovenske Bistrice
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Regional
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Regional.
Free websites listing and linkexchange - Computers
Free submission to our Web Directory - Category Computers.
Spletno gostovanje sloHOST
Spletno gostovanj oz. gostovanje spletnih strani na našem spletnem strežniku sloHOST. Strežnik ima inštalirano Plesk nadzorno ploščo.
Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.