CILJI
=funkcionalni
-zaznavanje in doživljanje zvočnosti pesmi
-zaznavanje in razumevanje rabe retoričnih figur
-opazovanje in doživljanje posebnosti pesmi
=izobraževalni
-izpovedna pesem
-socialna pesem
-ponovitev retoričnih figur
DIDAKTIČNI PRISTOPI
=metode
-razlaga, pogovor
-delo z besedilom
-doživljanje, zaznavanje
-pisanje
=oblike
-frontalna
-individualna
=sredstva
-delovni listi
-berilo
-prosojnica, grafoskop
LITERATURA: -Mojca Honzak: Književnost. Priročnik z vajami. Ljubljana: Jutro, 1996.
-Miha Mohor, Vida Medved Udovič, Igor Saksida, Berta Golob: Skrivno življenje besed. Berilo za deveti razred 9-letne osnovne šole. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2000.
POTEK UČNE URE/umetnostno besedilo
1. DOŽIVLJAJSKO-SPOZNAVNA MOTIVACIJA
Učencem razdelim delovne liste z izpolnjevanko, katere rešitev je ŽEBLJARSKA.
2. NAPOVED BESEDILA IN NJEGOVA UVRSTITEV
Učencem povem, da bodo spoznali socialno pesem z naslovom Žebljarska ter njene značilnosti, hkrati pa tudi ponovili značilnosti izpovedne pesmi.
3. INTERPRETACIJSKO BRANJE BESEDILA
Pesem glasno preberem, učenci pa jo poslušajo ob zaprtih berilih.
4. ČUSTVENO-SPOZNAVNI PREMOR
5. IZPOVED DOŽIVETJA
Učence vprašam, ali jim je pesem všeč, in kako so jo razumeli.
6. INTERPRETACIJA/ANALIZA
Učenci še enkrat preberejo pesem. Pri tem jim razložim nerazumljive besede. Vsako kitico tudi vsebinsko razčlenimo. Nato v zvezek pišejo odgovore na vprašanja, ki so na prosojnici.
a) Zakaj je pesem izpovedna? Ponovimo značilnosti izpovedne pesmi.
Pesem Žebljarska je izpovedna pesem, ker izraža osebna čustva in misli ter duhovna občutja pesnika.
b) Kam in zakaj uvrščamo pesem po vsebini? Ugotovimo značilnosti socialne pesmi.
Po vsebini jo uvrščamo med socialne pesmi, saj opisuje in opozarja na socialne razmere. Za takšne pesmi je značilno, da kritično obravnavajo družbene odnose, revščino, brezpravnost in družbena nasprotja.
c) Od kdaj do kdaj delajo žebljarji in kakšni so?
č) V prvi kitici poiščemo refren in stopnjevanje.
d) Kaj se zajeda delavcem v oči?
e) Občutek imajo, da so žeblji povsod, da jih še ponoči čutijo v očeh. Zakaj?
f) Kaj je s podobo, ki jo izpovedovalec vidi v ogledalu?
g) Poiščemo značilnosti zvočnega sloga (stopica, verz) in glasovne figure (aliteracija, rima) ter ponavljanja (podvojitev/geminacija, anafora, epifora, pripev/refren).
h) Poiščemo značilnosti besednega sloga (okrasni pridevek, primera, poosebitev).
i) Poiščemo značilnosti skladenjskega sloga (inverzija, stopnjevanje, retorično vprašanje, izpust, zamolk, nagovor, vzklik, pretiravanje).
7. NALOGE ZA SAMOSTOJNO DELO UČENCEV
Učenci napišejo kratek sestavek z naslovom Bil/a sem tako utrujena, da…
8. SINTEZA
Učencem se zahvalim za sodelovanje in se poslovim.
ŽEBLJARSKA - OTON ŽUPANČIČ
Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
voda nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možje in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
voda nam kolesa, mehove nam žene,
od štirih do ene,
od štirih do ene.
Pol treh, pol treh-
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
voda nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh…
Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cveto;
poglej v nebo:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh…
Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!
Od štirih do ene,
od štirih do ene
voda nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh…
(Celotna priprava je v priponi.)
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
