Izobraževalni Učenci:
" pridobivajo jezikoslovne pojme, zlasti na ravni njihove rabe: glagolski čas (sedanjik, preteklik, prihodnjik),
" prepoznajo vse tri oblike glagola v besedilu,
" znajo pretvoriti glagole iz ene v drugo obliko.
Funkcionalni Učenci:
" med igro tvorijo in zapišejo povedi v različnih glagolskih časih,
" preberejo besedilo na delovnem listu in ga spreminjajo v tri čase (preteklik, sedanjik, prihodnjik),
" znajo samostojno tvoriti povedi v vseh treh časih.
DIDAKTIČNI PRISTOPI
METODE OBLIKE SREDSTVA
igra
pogovor
razlaga
delo z besedilom skupinska
frontalna
individualna časovna tabela, kocke, figurice
prosojnica, grafoskop
delovni listi, delovni zvezek
LITERATURA:
" M. Bešter, L. Črnivec. 1996: Povej naprej. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi tuji jezik.
" Goscinny. 1990: Asterix gladiator. Radovljica: Didakta.
" N. Drusany, N. Cajhen, D. Kapko, M. Križaj Ortar, M. Bešter Turk. 2003: slovenščina za vsak dan. Ljubljana: Založba Rokus, d. o. o..
Delo učitelja
Delo učencev
Učencem se predstavim in napovem UVODNO MOTIVACIJO - igro. Razdelim jih v skupine s štirimi učenci. Potem jim razložim navodilo za igro: dobili bodo časovno tabelo, kocko in figurice (eno v vsako skupino). Številke v poljih predstavljajo čas. V skupini najprej vsak enkrat vrže kocko - tisti, ki vrže največ, začne z igro. Postavi se v polje, ki označuje čas, ko navadno vstane. V to polje zapiše tudi kratek stavek, v katerem pove svoje ime in dejanje (npr.: Tine je vstal.). Naslednji, ki je na vrsti, vrže kocko in se pomakne za toliko polj naprej, kolikor pik pokaže kocka. Tudi ta pove, kaj je počel, počne ali bo počel ob določeni uri in to zapiše v okvirček. Igra se nadaljuje v krogu tako dolgo, dokler ne pridejo do cilja.
Po pojasnjenem navodilu preverim, ali so me učenci razumel, in sicer tako, da ena od skupin poskusi narediti prvi krog.
Med igro jih spremljam tako, da hodim od skupine do skupine, poleg tega pa na tablo narišem časovno premico (prej, sedaj, potem).
Ko učenci po približno desetih minutah končajo z igro, jih povabim, da eden iz vsake skupine s pomočjo lista poroča, kaj kdo dela ob kateri uri. Ob tem zapisujem na tablo glagole - tiste, ki se ponavljajo, izpuščam.
Vprašam jih, če so uganili o čem se bomo danes pogovarjali. Predvidevam, da bodo vedeli, da o glagolskem času.
Ko ugotovimo naslov, dam na grafoskop prosojnico, ki je deloma pokrita z listom.
Najprej pokažem samo naslov. Potem jih vprašam, če vedo, katere tri glagolske čase poznamo.
Ko naštejemo sedanjik, preteklik, prihodnjik, jim pokažem besede - sestavine stavka, ki ga potem skušajo dati najprej v preteklik, nato v sedanjik ter prihodnjik.
Pri tem je odkrijem prosojnico - razen tabele - in jih povabim, da odprejo zvezke in prepišejo iz prosojnice.
Ko to prepišejo, odkrijem še tabelo. Najprej jo razložim in jih povabim, da jo prepišejo.
Nato napovem delovne liste. Najprej razdelim delovni list 1 in skupaj preberemo tekst (asterix1)
Nato jim razdelim še delovni list 2 (asterix2). Njihova naloga je, da tekst spremenijo v vse tri čase - prva vrsta spreminja v preteklik, druga v sedanjik, tretja pa v prihodnjik.
Ko rešijo nalogo, jo skupaj pregledamo.
S pomočjo prosojnice ponovimo, kar smo se pri tej uri naučili.
Če nam čas še dopušča, se lotimo reševanja nalog v delovnem zvezku - 6. nal., str. 128, 9. nal. str. 129. Če ne dokončajo v šoli, pa jim naročim, da to storijo doma.
Po skupinah se usedejo za isto mizo.
Celotna priprava je v priponi.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
