POTEK UČNE URE (NEUMETNOSTNO BESEDILO):
1. DEJAVNOSTI PRED BRANJEM
Učencem razložim, da naj preberejo besedila, katera sem jim predhodno razdelila ter podčrtajo vse glagole (osebne in neosebne).
2. DEJAVNOSTI MED BRANJEM
Podčrtajo vse glagole.
3. DEJAVNOSTI PO BRANJU
" Najprej pregledamo, katere glagole so podčrtali.
" Vprašam jih, kaj vse določamo glagolu (osebo, število, čas).
" Pogledamo si prvo poved in jih vprašam, ali lahko prvemu glagolu določimo os., št., čas, kaj pa drugemu.
- Kako imenujemo obliko glagolov, ki jim lahko določimo os., št. in čas (osebne glagolske oblike);
- kako pa imenujemo glagole, ki jim ne moremo določiti os., št., časa (neosebne glagolske oblike).
" V besedilu morajo podčrtati vse neosebne glagolske oblike, nato preverimo rešitve.
" Ali ste kaj opazili? Ali se vsi glagoli končajo na isto končnico (-ti, -t)?
" Sedaj izpišite vse neosebne glagolske oblike v dva stolpca, in sicer ene glagole pod končnico -ti, druge pa pod končnico -t. Ko izpišejo preverimo rešitve in poimenujemo nedoločnik in namenilnik
Rešitve jim posredujem s pomočjo grafoskopa.
4. POVZAMEMO PRAVILO
Glagol, ki mu lahko določimo osebo, število in čas, je v OSEBNI OBLIKI.
Glagol, ki mu ne moremo določiti osebe, števila in časa, pa je v NEOSEBNI OBLIKI.
Ločimo dve neosebni glagolski obliki:
prva se končuje na -ti/-či in jo imenujemo NEDOLOČNIK,
druga pa se konča na -t/-č in ji pravimo NAMENILNIK.
NEDOLOČNIK stoji za glagoli, ki izražajo željo, nujnost, dovoljenje (to so t. i. naklonski glagoli)
NAMENILNIK stoji za glagoli, ki izražajo gibanje ali premikanje.
5. REŠUJEMO DELOVNI ZVEZEK
Naloge na strani 224, 225, 226, 227, 228.
6. SAMOSTOJNA VAJA
Učenci še sami napišejo povedi, ki vsebujejo namenilnik in nedoločnik.
CELOTNA PRIPRAVA JE V PRIPONI.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
