|
|
 |
19.11.2004
Požrešni rastlinojedec: razčlemba neumetnostnega besedila |
objavil: Nika Plevnik
Število ogledov: 117 |
|
 |
DOŽIVLJAJSKO-SPOZNAVNA MOTIVACIJA
Učence vprašam, katere živali so že kdaj jahali, ali za katere vedo, da se jih da jahati. Nato jim pokažem slike živali, ki jih ljudje jezdimo. Zajahamo lahko tudi kolo, čarovnice metlo, ali pa očeta 'štuporamo'. Na koncu jim pokažem sliko slona in jim povem, da bomo prebrali zgodbico o fantu, ki je jahal slona.
Preberem besedilo Požrešni rastlinojedec na str. 238, učenci poslušajo.
1. DEJAVNOSTI PO BRANJU
Razložim, da je to neumetnostno besedilo, ki ga bomo analizirali. Na kratko
označimo značilnosti neumetnostnega besedila.
Pogovorimo se o besedilu (vprašanja iz 1. naloge).
Nato še oni preberejo vsak po en odstavek besedila.
2. Lotimo se nalog v delovnem zvezku. Vsako nalogo nato sproti skupaj
pregledamo. Zbiramo in upoštevamo različne možnosti rešitev. Naloge od 2-13.
3. NALOGE ZA SAMOSTOJNO DELO UČENCEV
Za samostojno ustvarjanje jim dam nalogo, naj napišejo kratek sestavek o svojem doživljaju z živalmi (Ali so jih že jahali? Kako je bilo?) Če niso jahali naj napišejo kak drug zanimiv dogodek v zvezi z živalmi. Nato nekaj sestavkov preberemo in so o njih pogovorimo.
5. POVZETEK/ZAPIS
Spoznajo, kaj vse se lahko počne z besedilom. Učenci znajo poiskati sopomenski,
protipomenski in nadpopmenski par. Vadijo se v natančnem branju in nalogah
postavitve pravilnega zaporedja zgodbe. Spoznajo pojem skupnega imena za
neštevne samostalnike (primer listje, grmičevje). Srečajo se tudi s primerom
palatalizacije (mehčanja) na primeru štirinožen. Na koncu se lotijo tudi lastnega
ustvarjanja, ko opišejo svoj doživljaj.
(Vsebina je v priponi.)
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
