|
|
 |
19.11.2004
Socialne zvrsti |
objavil: Nicole Michaelis
Število ogledov: 192 |
|
 |
Funkcionalni cilji: Dijaki razvijajo svojo pragmatično, pomensko, slovarsko in slovnično zmožnost.
Izobraževalni cilji:
˘ Dijaki uporabljajo temeljne jezikovne strokovne izraze
˘ Dijaki uporabljajo jezikovne izraze kot so: knjižni in neknjižni, zborni, pokrajinski, narečja, interesne govorice
Didaktična učila in pripomočki: tabelski zapis, učni listi
Literatura:
˘ Ortar, Bešter, Bavdek, Končina, Poznanovič: Učbenik in delovni zvezek v 1. Letniku gimnazij, strokovnih šol in Rešitve. Založba Rokus, Ljubljana 2000.
˘ Cekin, Levstik: Kaj znam za maturo? Zavod republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana 1997.
˘ Toporišič: Slovenski jezik in sporočanje 1. Založba Obzorja, Maribor in Slovenska slovnica. Založba Obzorja, Maribor.
Zaporedje etap:
1. Uvajanje z motivacijo
2. Pridobivanje novega znanja
3. Vadenje s ponavljanjem
4. Povzetek
UVAJANJE Z MOTIVACIJO
Dijake pozdravim in se jim pozdravim. Na tablo napišem besedi SLOVENSKI JEZIK. Motivacija se navezuje na prejšnjo uro, kjer ponovimo: materni, tuji, državni, uradni jezik. Učence vprašam, kje se posamezni jezik uporablja. Nato jih vprašam ali je v teh jezik uporaba slovenščine enaka. Dijaki ugotovijo, da ne.
Napoved učne ure:
Prebivalci Slovenije sicer živimo v isti državi, vendar v raznih pokrajinah in v različnih interesnih združbah (starostne, poklicne, skrivne); zato pri sporazumevanju uporabljamo različne zvrsti SJ. Prostorsko in družbeno pogojene različice imenujemo SOCIALNE ZVRSTI.
PRIDOBIVANJE NOVEGA ZNANJA
Dijake seznanim z delitvijo socialnih zvrsti SJ in pri tem navajam primere. Pojme kot so: knjižni in neknjižni, zborni, pogovorni, interesne govorice, narečja, …razložim in dijaki si teorijo zapisujejo v zvezke.
VADENJE S PONAVLJANJEM
Dijakom razdelim učne liste z različnimi tipi nalog. Rešitve preverimo skupaj in sproti.
POVZETEK
Nekaj minut pred koncem učne ure sledi povzetek usvojene snovi.
TABELSKI ZAPIS
Socialne zvrsti SJ
(Glej pripono.)
UČNI LIST
KNJIŽNE ZVRSTI
ZBORNI JEZIK
˘ Natančno predpisan knjižni jezik
˘ Predvsem ko pišemo oz. beremo, govorimo pa takrat, kadar nastopamo v javnosti
˘ Besede in pravila zbornega jezika so opisani in popisani v jezikovnih priročnikih (slovnica slovar pravopis)
˘ Učimo se ga tudi v šoli
KNJIŽNI POGOVORNI JEZIK
Od zbornega jezika se loči v:
˘ Izgovorjavi besed: v besedah pogosto izpušča nenaglašeni končni i (začnite delat, smo delal)
˘ Samo govorni in sicer v nepripravljenih pogovorih z ljudmi iz drugih pokrajin.
NEKNJIŽNE ZVRSTI
NAREČJA
Med seboj se ločijo v nekaterih glasovih in mestu naglasa, v besedah. Na podlagi podobnosti jih delimo na sedem narečij:
1. koroško
2. primorsko
3. rovtarsko
4. gorenjsko
5. dolenjsko
6. štajersko
7. panonsko
V narečju predvsem govorimo (zasebno pogovarjanje), redko je zapisan, v narečju so nekatere ljudske pesmi.
POKRAJINSKO POGOVORNI JEZIK
˘ Govorijo v večjih pokrajinah Slovenije. Poznamo npr. osrednjeslovenski, južnoštajerski, severnoštajerski, …
˘ Od knjižno pogovornega jezika se loči v večjem številu narečnih prvin.
˘ Ni primeren za javno govorno nastopanje, uporablja se v vsakdanjih pogovorih ljudi iz iste pokrajine (tudi v mestih).
SLENG
˘ jezik iste generacije,
˘ znan je mladostniški sleng
˘ današnji je poln neslovenskih besed (gneča, keš, špon)
˘ se nenehno spreminja
ŽARGON
˘ jezik ljudi istega poklica
˘ žargonski izrazi so lahko strokovni izrazi in so človeku druge stroke težko razumljivi.
ARGO ali LATOVŠČINA
˘ jezik skritih združb, zaprtih skupin na obrobju družbe
˘ ta jezik je namenoma zaprt, razumljiv le članom teh skupin (rokovnjaški jezik).
NALOGE
1. Napišite, katero socialno zvrst bi dijak Rok iz Kranja uporabljal:
˘ v pogovoru s sosedom ______________________________________________________
˘ na recitaciji v kulturnem domu _______________________________________________
˘ v pogovoru s sošolcem _____________________________________________________
˘ v telefonskem pogovoru z znancem iz Lendave _________________________________
2. ugotovite, iz katerega neknjižnega pogovornega jezika so naslednje povedi:
˘ Pa kva pol? ___________________________________________________________
˘ Ma kedej prideste? _____________________________________________________
˘ Kak se bojo zaj norca delali, čuj! __________________________________________
3. Napišite knjižne sopomenke narečnim besedam:
˘ kaps _________________
˘ kevder________________
˘ dile __________________
˘ šajtrga ________________
˘ šraufenciger ____________
˘ lojtra _________________
˘ rajfnk_________________
˘ gučati _________________
˘ šporget ________________
4. Napišite nekaj besed iz mladostniškega slenga in jim poiščite knjižne sopomenke:
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
5. Napišite dialog v slengu dveh najstnikov!
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
