SLOVENSKA KNJIŽEVNOST MED ROMANTIKO IN REALIZMOM
Funkcionalni in izobraževalni cilji:
- dijaki spoznavajo bistvene značilnosti literarno-zgodovinskega obdobja, in sicer med romantiko in realizmom na Slovenskem;
- spoznavajo smeri, zvrsti, vrste, avtorje, njihova dela in bistvene kulturno-zgodovinske značilnosti;
- spoznavajo slovensko književnost in se usposabljajo za razumevanje in doživljanje besedne umetnosti;
- dijaki spodbujajo in negujejo odnos ter ljubezen do književnih del.
Didaktični pristopi oz. učne metode:
- pogovor
- razlaga
Učne oblike: frontalna,
Didaktična sredstva: prosojnica, grafoskop
Tip učne ure: obravnavanje novih vsebin
Novi pojmi: moderna lirika, nadrealizem
Tema: SLOVENSKA KJIŽEVNOST MED ROMANTIKO IN REALIZMOM
Izvedba - načrtovanje posameznih etap
U V O D N A M O T I V A C I J A
POGOVOR:
" Na eno stran table napišem besedo ROMANTIKA/ROMANTIČNO na drugo REALIZEM/REALNO. Dijake vprašam, na kaj jih ti dve besedi spomnita. Njihove ugotovitve zapisujem na tablo. (Npr. Romantika: čustvo, ljubezen, subjektivno, umetnost, odmik v preteklost, naravo; Realizem: razum, objektivno, znanost, sedanjost)
U S V A J A N J E
1. DOBA IN ZGODOVINSKI DOGODKI - dijaki poslušajo mojo razlago in si beležijo pojme v zvezek
" Obdobje zajema 2. polovico 19. st. oz. čas od 1848 do 1899. V Evropi je v teh letih realizem že uveljavljena smer, na Slovenskem pa je to obdobje prehoda od romantike k realizmu. Za slovensko književnost je značilno, da začne izgubljati romantične prvine in se vse bolj približuje realizmu.
" Književnost tega časa se deli na 2 obdobji: - prvo je trajalo od leta 1848 - 1881,
- drugo pa od leta 1881 - 1899.
" ROMANTIČNI REALIZEM (1848 - 1881): realizem je tukaj še precej neizrazit, v delih prevladuje romantika, opazne so tudi še razsvetljenske in predromantične značilnosti (to velja za dela Frana Levstika, Josipa Stritarja in Simona Gregorčiča). V tem obdobju pa se v pretežno romantičnih besedilih pojavljajo le posamezne prvine realizma, predvsem usmerjenost v stvarno življenje, kar lahko opazimo pri Simonu Jenku in Josipu Jurčiču.
" POETIČNI REALIZEM (1881 - 1899): ostanki romantičnega čustvovanja se povezujejo z vse bolj stvarno podobo življenja, realizem prihaja v ospredje, elementi romantike pa prevladujejo v besedilih Ivana Tavčarja in začetnih pripovedih Janka Kersnika. S Kersnikovimi povestmi iz kmečkega življenja in tržaškimi romani se začne odpirati nova smer realizma - poetični realizem. V 90. letih se na Slovenskem za krajši čas pojavi naturalizem, predvsem v ustvarjanju Frana Govekarja.
2. VRSTE ALI ZVRSTI V OBDOBJU MED ROMANTIKO IN REALIZMOM
" Od treh glavnih slovstvenih vrst je v tem obdobju še zmeraj močno v ospredju lirika, ob njej pa se močno uveljavi tudi epika v verzih in prozi, ter jo včasih tudi preglasi. Zato je to predvsem obdobje PRIPOVEDNIŠTVA V VERZIH IN PROZI. Ustvarilo je slovensko pripovedno prozo.
" PESNIŠTVO V 2. POLOVICI 19. STOLETJA - preprost jezik in slog
" LIRIKA: najmočneje so zastopane domoljubna, ljubezenska in refleksivna pesem. Oblike pesmi: uveljavlja se še sonet, sicer pa prevladuje preprosta, spevna, štirivrstična kitica romantične lirske pesmi. Vsebina lirike: najpogostejši so še vedno ljubezenski motivi (Jenko, Levstik, Gregorčič).
" EPIKA: Prevladujoča zvrst v 2. polovici 19. stoletja je EPIKA. Ta se pojavlja v pesniški in prozni obliki, za to obdobje pa lahko rečemo, da je predvsem čas pripovedništva. Epsko pesništvo oziroma pripovedno pesništvo goji zlasti balade in romance. Najpomembnejši ustvarjalec je Anton Aškerc (tudi Simon Jenko in Simon Gregorčič)
" PRIPOVEDNIŠTVO V PROZI V 2. POLOVICI 19. STOLETJA
" Zastopano je skoraj z vsemi svojimi zvrstmi: ČRTICA, NOVELA, POVEST, ROMAN.
" Pripovedno prozo ustvarjajo Levstik, Jenko, Stritar, Jurčič, Kersnik in Tavčar.
" Najbolj priljubljena je povest, ki je preprosta, moralno poučna ali zabavna (kmečka in zgodovinska povest). Slovenska književnost v tem obdobju dobi tudi prvo novelo, ki se razvije pri Tavčarju in deloma pri Kersniku in 1. SLOVENSKI ROMAN: DESETI BRAT (ki pa je bližje povesti).
" ROMANI: Jurčič (Deseti brat), Tavčar (Visoška kronika), Stritar (Zorin), Kersnik (Ciklamen, Agitator, Jara gospoda), Mencinger (Abadon).
" POVEST: Jurčič (Sosedov sin, Domen, Jurij Kozjak)
" Med krajšimi zvrstmi se uveljavljajo predvsem črtica, kot opis značilnega dogodka iz kmečkega življenja brez umetelne zgradbe in priostrenosti, ki ju zahteva novela.
" Posebno vrsto krajše realistične proze na Slovenskem predstavljajo slike (danes bi jim rekli novele). Kersnikove Kmetske slike, Tavčarjeve Slike iz loškega pogorja.
" Omeniti je potrebno tudi značajevke. So posebne vrste novel, v katerih gre za pripovedni portret ene same osebe, prikazane v kaki življenjsko pomembni preizkušnji, v kateri se razkriva njen značaj. Najbolj znani značajevki sta: Simon Jenko- Tilka in Josip Jurčič- Telečja pečenka.
" Pojavljajo se še potopisi (Levstik: Popotovanje od Litije do Čateža), ter kritike in eseji (Levstikove Napake slovenskega pisanja).
" DRAMATIKA V 2. POLOVICI 19. STOLETJA
" Je nekoliko slabše razvita. Prevladujejo vzgojne in zabavne igre, ki nimajo posebne umetniške cene. Prvi izvirni poskusi v komediji in tragediji (Tugomer).
3. ČASOPISNA DEJAVNOST
" Center kulturnega življenja je bil Celovec. Leta 1858 je začela izhajati revija Slovenski glasnik, ki jo je urejal Anton Janežič. Izhajala je 10 let, v njej pa so objavljali takrat najpomembnejši slovenski književniki (Jenko, Jurčič).
" Štiri leta prej (1854) je začela v Celovcu delovati Mohorjeva družba, katere naloga je bila pripeljati knjigo v vsako slovensko hišo. Zlasti pa sta v tem obdobju pomembna Ljubljanski zvon iz leta 1881 in katoliško usmerjen Dom in svet iz leta 1888. Prvi je izhajal do začetka 2. svet. vojne, drugi do njenega konca. V šolskem letu 1854 - 1855 pa je nastal rokopisni list Vaje, ki so ga izdelali Jenko, Tušek, Mandelc…
4. SIMON JENKO
" Rodil se je 1835 v Podreči pri Mavčičah, kot nezakonski sin. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, zadnja 2 razreda v Ljubljani. Tu je bil sošolec Stritarja in pa dijakov (vajevcev), ki so osnovali v šolskem letu 1854 - 1855 skriven leposlovni list VAJE. Teh je izšlo 6 zvezkov. V Vajah so sodelovali še Erjavec, Jenko, Mandelc, Tušeč, Zarnik…
" Jenko je po maturi študiral v celovškem bogoslovju, a ga je kmalu zapustil in šel na Dunaj študirat pravo. Tu se je preživljal kot domači učitelj. Leta 1863 se je vrnil domov, da bi izdal pesniško zbirko in se pripravljal na izpite. Umrl je 1869 v Kranju.
" DELA: pisati je začel kot dijak, pod vplivom Byrona in drugih. Sodeloval je v Vajah, kjer je objavil nekaj redoljubnih pesmi. Svoje pesmi je do 1857 objavljal v Novicah., potem pa tudi v listu Slovenski glasnik, kjer je objavil tudi Tilko in Jeprškega učitelja. Svoje pesmi je izdal v zbirki PESMI.
" Cikel Obrazi: spada med Jenkova zadnja pesniška dela. Že naslov kaže na realistični slovstveni program - prikazati življenje v objektivni podobi, brez prevelikega sledu romantičnih čustev in osebne razvnetosti. V obrazih je opaziti notranjo enotnost: človek in njegova notranjost sta krhka in šibka v primerjavi z zakoni stvarnega sveta, z minljivostjo, časom… v nekaterih "obrazih" se Jenko opre po zgledu Heinerja na t.i. ROMANTIČNO IRONIJO, da bi še bolj poudaril nasprotje med idealom in stvarnostjo, nato pa pokazal premoč stvarnega sveta.
" V obrazu Ko je sonce vstalo pesnik predvsem hvali velikansko moč sonca, vendar pa je sonce samovšečno in mu pove, da se zaveda svoje mogočnosti, saj mu bo sijalo tudi nad njegovim grobom.
" V pesmi Mlade hčere truplo želi pesnik prikazati moč narave in njeno radoživost polaga ob rob žalosti matere, ki joka ob grobu, ker je pravkar izgubila svojo hčer.
" Pesem Med borovjem temnim je prav gotovo sam vrh Obrazov. V njej pesnik govori o osamljenosti človeka nasploh, vendar pa to osamljenost metaforično prenese na brezo, ki se je v igri narave zasadila med borovci. V pesmi se skriva ogromno pesniškega podobja in sicer: človeka pesnik primerja z brezo, veter predstavlja sla, sonce predstavlja boga... Pesem je tudi s stališča kakovosti figur ena najboljših saj v njej opazimo zamenjan besedni red, metafore ...
" V 13. obrazu opiše najprej romantično razvneti pogovor dveh zaljubljencev, polnih ljubezenskega hrepenenja, nato pa razbije čustveni vtis s podatkom, da gre za vrabca in vrabuljo, ki si takoj začneta znašati gnezdo.
" Jenkovi Obrazi nasploh jemljejo vse motive iz narave in jih prenašajo na človeka. Človekovo majhnost primerjajo z mogočnostjo narave.
" Pesmi so kratke, vsaka ima 3 kitice. Tudi verz je kratek - šestzložen krakovjak, slog je preprost, prilastkov je malo.
" Obrazi veljajo za vrh slovenske realistične lirike in eden najbolj dognanih/dodelanih primerov poezije po Prešernu.
DOBA IN ZGODOVINSKI DOGODKI
1849 - Smrt Franceta Prešerna, nastopi petdesetletno obdobje, v katerem so se prepletale
različne književne smeri (razsvetljenstvo, predromantika, romantika, realizem).
1849-59 - obdobje Bachovega absolutizma
1861 - Začetek čitalnic
1864 - ustanovljena Slovenska matica
1867 - prva velika slovenska zmaga na volitvah
1868-70 - obdobje taborov
1892 - nastanek Slovenske ljuske stranke
1894 - nastanek Narodnonapredne stranke
1896 - ustanovitev Jugoslovanske socialdemokratske stranke
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST MED ROMANTIKO IN REALIZMOM
? TRAJANJE: 2. pol. 19. st. oz. od 1848 do 1899
? ZNAČILNOST: slovenska književnost začne izgubljati romantične prvine in se vse bolj približuje realizmu
? TIPI REALIZMA:
- ROMANTIČNI REALIZEM (1848 - 1881): prepletanje romantičnega in realističnega (ljudska snov, olepšano življenje : vsakdanjost)
- POETIČNI REALIZEM (1881 - 1899): povezovanje romantičnega čustvovanja z vse bolj stvarno podobo življenja.
PESNIŠTVO 2. POL. 19. ST.
? EPSKO PESNIŠTVO: BALADE in ROMANCE: Anton Aškerc, Simon Jenko, Simon Gregorčič
? LIRSKO PESNIŠTVO razvije:
o LJUBEZENSKE PESMI: Fran Levstik, Simon Jenko, Simon Gregorčič,
o MISELNE, FILOZOFSKE PESMI: Jenko (Obrazi), Gregorčič (Človeka nikar),
o DOMOLJUBNE, DOMOVINSKE PESMI: Jenko (Gori), Gregorčič (Soči)
PROZA 2. POL. 19. ST.
? PRIPOVEDNE VRSTE: črtica, novela, povest, roman
o KRATKA PRIPOVEDNA PROZA:
- Povest: Jurčič (Jurij Kozjak, Sosedov sin, Domen), Tavčar (Cvetje v jeseni),
- Značajevka: Jenko (Tilka, Jeprški učitelj), Jurčič (Telečja pečenka),
- Novela: Tavčar (Med gorami),
- Slika: Kersnik (Kmetske slike), Tavčar (Slike iz loškega pogorja)
o ROMAN:
- Jurčič (Deseti brat), Tavčar (Visoška kronika), Stritar (Zorin), Kersnik (Ciklamen, Agitator, Jara gospoda), Mencinger (Abadon)
o POTOPIS:
- Levstik (Popotovanje od Litije do Čateža)
o KRITIKE IN ESEJI:
- Levstik (Napake slovenskega pisanja)
DRAMATIKA V 2. POLOVICI 19. STOLETJA
? slabše razvita, prevladujejo vzgojne in zabavne igre.
? prvi poskusi v tragediji (Tugomer) in komediji.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
