|
|
 |
11.8.2006
Samostalnik |
objavil: Maja Joras
Število ogledov: 178 |
|
 |
1. Uvajanje z motivacijo
Dijakom pripravim nekaj besed, ki jih zapišem na tablo. Vprašam jih, če vedo kako bi s skupnim pojmom poimenovali vse besede, ki so zapisane na tabli? Skupaj ugotovimo, da so to samostalniki.
2. Napoved teme
Napovem temo. Danes se bomo ukvarjali s samostalnikom. Spoznali bomo kaj je samostalnik, njegove oblikovne lastnosti ter si ogledali moške sklanjatve. Na koncu pa bomo za utrditev rešili nekaj nalog v delovnem zvezku.
Pred poslušanjem se dijaki ob uvodni motivaciji pripravijo na obravnavo nove snovi.
3. Dejavnosti pred reševanjem nalog iz delovnega zvezka
Opiram se na učbenik Na pragu besedila 2, str, 45 - 48.
Z vodenimi vprašanji, ki so navedena v učbeniku, se pogovarjamo o samostalniku.
Glavne značilnosti samostalnika zapisujem sproti na tablo v obliki miselnega vzorca.
Dijaki sistematično nadgrajujejo svoje znanje o samostalniku.
Ključni pojmi:
" samostalnik,
" oblikovne lastnosti samostalnika:
" spol (moški, ženski, srednji),
" število (ednina, dvojina, množina),
" sklon (im., rod., daj., tož., mest., or.),
" sklanjatve (moške, ženske, srednje),
" moške sklanjatve (I., II., III.)
4. Reševanje delovnega zvezka
V delovnem zvezku Na pragu besedila 2, str. 45 - 48 dijaki samostojno rešujejo naloge (str. 45 nal. 3-5; str. 46 nal. 6-7 in 9; str. 47 nal. 12-13; str. 48 nal. 14 in 19), rešitve preverimo skupaj.
Dijaki samostojno rešujejo naloge in tako z utrjevanjem nadgrajujejo svoje znanje o samostalniku.
5. Dejavnosti po reševanju nalog iz delovnega zvezka
Skupaj preverimo rešitve nalog. Če dijaki ne dokončajo z reševanjem nalog, jih imajo za domačo nalogo.
MOŠKE SKLANJATVE
1. MOŠKA SKLANJATEV
- sam. m. sp., ki imajo v rod. ed. - a (svinčnik, svinčnika)
Posebnosti na končnici:
1. nekaj sam. m. sp., ki imajo v im. ed. - o/-e (avto, finale)
To so prevzeta obča imena.
2. nekateri enozložni sam. imajo v rod. ed. -u (grad, gradu)
3. sam., ki poimenujejo bitja imajo v tož. ed. -a namesto -? (brat, brata - stol, stol).
a) Sem spadajo tudi nekateri sam., ki ne poimenujejo bitja (npr. Našel sem gobana.)
4. sam., ki se končujejo na C, Č, Ž, Š, J se -o- v končnici zamenja z -e- (s stricem, s ptičem, z Matjažem, z gošem, z Andrejem)
5. sam. MOŽ, ZOB, LAS imajo v im. mn. -je namesto - i (možje, zobje, lasje)
a) Pri nekaterih drugih sta mogoči obe končnici (fanti-fantje, gosti-gostje, škofi-škofje)
Posebnosti na osnovi:
1. pri sklanjanju nekaterih sam. I. m. skl. iz osnove izpade ? (sošolec, sošolca)
2. nekateri sam. od rod. ed.dalje podaljšujejo osnovo z -j-, -t- ali -n-
a) z -j-: osnova se končuje na -r (kolesar, kolesarja), nekaterim drugim (Vili, Vilija)
b) z -t-: domačim imenom - osnova se končuje na -e- (Tone, Toneta)
c) z -n-: nekaterim sam. - osnova se končuje na -lj (nagelj, nageljna)
3. enozložnim sam. se osnova v dv. in mn. podaljša z -ov- (zid, zidova, zidovi)
4. osnova sam. otrok doživi v im. mn. ter v mest. dv. in mn. glasovno premeno - osnova se namesto na -k končuje na -c (otroci, otrocih)
5. sam. človek ima v rod. in mest. dv. in v vseh sklonih mn. nadomestno osnovo ljud-
2. MOŠKA SKLANJATEV
-sam. m. sp., ki imajo v rod. ed. -e (strojevodja, strojevodje)
Lahko jih sklanjamo tudi po 1. moški sklanjatvi.
3. MOŠKA SKLANJATEV
-sam. m. sp., ki imajo v rod. ed. in vseh drugih sklonih -? (kratice: TAM, simboli: /ton/ D)
Lahko jih sklanjamo tudi po 1. moški sklanjatvi.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
