1. PREDSTAVITEV NAREČJA:
Obdelani govor se govori v Zasavju, sem sodijo Zagorje, Trbovlje in Hrastnik.
Vokalni sistem v zagorsko-trboveljskem govoru je monoftongično - diftongičen, tako kot v dolenjskem narečju, naglaševanje pa je jakostno, ki ga dolenjsko narečje ne pozna in je posledica vpliva štajerskega narečja.
2. SISTEM SAMOGLASNIKOV IN SOGLASNIKOV:
Vokalni sistem zagorsko-trboveljskega govora pozna dolge naglašene, kratke naglašene in kratke nenaglašene samoglasnike.
DOLGI VOKALNI SISTEM
i: u:
i:e u:o
_: ?:
?e: 1o:
a: + [r:
i:
Samoglasnik i: v svojem razvoju ni doživljal večjih sprememb. Izgovarja se enako kot v knjižnem jeziku. Samoglasnik i: so dali:
- stalno dolgi i (`zi:ma);
- staroakutirani i (`pi:ą[m);
- kratko naglašen i (p`ti:č);
- najdemo pa ga tudi v izposojenkah (`ti:ątu?).
i:e
Diftong i:e so dali glasovi:
- stalno dolgi y (`ri:ep);
- staroakutirani y v nezadnjih besednih zlogih (g`li:edam, `pi:etk);
- y v nedoločnikih (za`či:et);
- ], če je ta stal pred r (`vi:era);
- novoakutirani e v nezadnjem besednem zlogu (`ni:esu, `ri:ebra);
- novoakutirani e v zadnjem besednem zlogu (k`mi:et);
- dolgi cirkumflektirani e (`pi:eč, `mi:et);
- v izposojenkah (`ąi:efla - zajemalka).
a:
a: so dali:
- stalno dolgi a (g`ra:t);
- staroakutirani a v nezadnjih besednih zlogih (k`ra:va);
- novoakutirani [ v nezadnjih besednih zlogih (`ta:ąča);
- cirkumflektirani [ (`va:s, `da:n, `ma:?);
- izposojenka (`ta:lar - krožnik).
u:
u: so dali:
- dolgi cirkumflektirani o (`nu:č, m[`su:, v Zagorju me`s?:);
- stalno dolgi u (`lu:č);
- staroakutirani u (k`ru:?);
- izposojenki (`ju:žna - kosilo, `cu:k[r - sladkor).
KRATKI VOKALNI SISTEM:
" NENAGLAŠENI VOKALI
i u
e o
[
a i
Kratki nenaglašeni i sta dala:
- praslovanski i (`nit) in
- praslovanski y (`dim).
[
Polglasnik se večinoma pojavlja v tistih besedah, ki imajo polglasnik tudi v knjižnem jeziku (`p[s), najdemo pa ga tudi kot posledico delne moderne vokalne redukcije (b`r[t). Ob Savi navzdol pa se polglasnik podaljšuje (od Hrastnika naprej) v široki e (`pe:s) in nato diftongizira v ie: v sevniško-krškem govoru (`pie:s).
Polglasnik so dali:
- kratki naglašeni [ (`p[s, `v[n, `d[ą; okolica Hrastnika `pe:s);
- kratki naglašeni a (b`r[t, ą`k[f, `t[m);
- v nekaterih primerih kratki naglašeni i (`n[č);
- v nekaterih primerih kratki naglašeni u (`k[p).
3. BESEDILO:
(govori Silva Bučevec s Svetega Urha nad Zagorjem)
J`s s`n Silva Bučevec, ru:j[na trina:jzga dvana:jzga ti:suč devi:etcto trid[s[t na Svet[m Urh je bi:u ta:krt, do:ans j[ pa Ra:venska vas. To zato, k[r smo mel ci:rku sve:tga Urha in je bi:u ta kra:j Sv. Urh po:ali pa ni sme:u bit svetnik j[ ra:tala pa Ra:venska vas. Ci:rku j[ pa š[ z`mi:_ri u:stala ci:rku Sv. Urha, vas j[ du:bila pa dru:g i:m[. Pre:it smo bli: pa sku:z du: le:ita, du: le:ita trinp[d[set, štirnpi:ed[set je bi:u pa š[ Sv. Urh; no po:ali j[ pa ra:tala pa Ra:venska vas. To je bi:u go:spod Anton Čepin mlajši, ker mu j[ b`la ta vas z`lo, z`lo u napo:uto, Sv. Urh. K[r smo b`li u ku:munizmi in niso smel bit c[rkvi:n i:m[ni. Se j[ ve:lik teh i:m[nu spre:menil, ni se sa:m ta i:m[ spre:meni:u, se jih j[ z`lo ve:lik spre:menil, ku: so mel recimo Šentožbot j[ usto:u, to j[ Sveti Ožbolt, j[ u:sto:u, ker j[ Šentožbot, ko:ku ž[ na:pišejo, Šentožbot na:pišejo, ne; j[ pa Sv. Ožbalt, ne. Al pa Sveti Jur j[ Še:ntjur, tak i:m[ni so usta:l, ne, k[r so me:čken že pre:t b`li tku: napi:san, ta:k[šn so usta:l, ki:r s
o pa tku: b`li, so se pa spremeni:l. U:mes j[ b`la pa š[ Z[le:ana tra:va ce:u hri:b. Ta Z[le:ana tra:va j[ b`la pre:it tud, to so b`li zase:lki u ce:li kraje:vni sku:pnost, zase:lki. To j[ b`la Z[le:ana tra:va, Lesko:uca, Kre:j, Kori:to, Ja:vorje, Ko:anc, V[rpce, Vi:zg[rje, Sla:čnk se j[ pa po:ali i:menovo:u. K[r Sla:čnk pa ni b`lo ve:ač ku:kar sam do:al p[r Han[ pa par Vi:lkot ni b`lo no:benga dru:zga; no zdej ku: j[ pa ž[ tu:k j[ pa ž[ ra:tu i:m[. So re:akl Pudvi:zg[rje, j[ b`lo, tu:t šte:vilke ni:so mel. P[r Gu:nat j[ b`la šte:vilka j[na, pa j[ b`la p[r Ba:rtl i:sto šte:vilka j[na, tu:t svo:aje šte:vilke ni:so mel. Z[le:ana tra:va smo mi po:al v[li:krat j[ mo:aj a:ta ri:[ku j[ m`čken ke:a go:ar pu ti:sti du:lin ku: se gr[ pro:uti Lesko:uc ke:a go:ar j[ b`la z`mi:_ri ma:l j[ne šti:rne na:rj[ne, ta:m j[ z`mi:_ri e:ana vo:ada v[n te:akla k[j b`la no:atr du:lina se j[ z`mi:_ram vo:ada se ste:kala ke: do:al no:atr in j[ bi:u ce:u ti:st pas ke: do:al no:atr tut pu:zim veli:krat z[le:n. Ker j[ vo:ada to:apla š[ t
[ekla pa se j[ sne:ig tupi:u. In t[m no:atr so se z`mi:_ri srne pa:sle, pa žva:t j[ pr`šla ma:l vo:ado pit.
4. VIR:
" Silva Bučevec
5. VIRI IN LITERATURA:
" Marc L. Greenberg: Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, Maribor, Aristej, 2002.
" Tine Logar: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, Ljubljana, SAZU, 1996.
6. PRILOGA:
" kaseta
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
