domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Brezplačne seminarske naloge in učne priprave
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje seminarskih nalog po google

 
Knjižni jezik
Književnost
Didaktika
Dialektologija
Folkloristika
Skladnja
 
  www gostovanje sloHOST
gostovanje spletnih strani in izdelava spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
kvalitetno in cenovno ugodno lektoriranje
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
25.4.2005
Dolenjsko narečje
objavil: Miha Knavs
Število ogledov: 2900
Predstavitev narečja – dolenjsko narečje; govor Blok

Meje dolenjskega narečja se ne pokrivajo oziroma ujemajo vedno z mejami pokrajine – Dolenjske, ker se ta govor sliši še daleč na Notranjsko do Snežnika, od zahoda so severa v okolici Borovnice, po obronkih Ljubljanskega barja, priključi se Savi, ki je do Litije tudi meja, nato narečna meja poteka naprej do Šentjanža. Kostanjevica ne sodi več v vzhodnodolenjski govor, temveč v semiško-krški govor.
Bloke so visoka planota na Notranjskem, na vzhodnem delu pokrajinsko mejijo z Dolenjsko, govor pa ima tipične značilnosti dolenjskega govora.


Značilnosti dolenjskega narečja

ima dolge (rastoči ali padajoči) in kratke (dinamičen poudarek, možni le v zadnjih ali edinih besednih zlogih) poudarjene samoglasnike,
mesto poudarka je kot v gorenjskem narečju,
v skrajno vzhodnih in nekaterih zahodnih govorih prevlada dinamično poudarjanje in premik poudarka v tipu m|g'la > 'm|gla, b|'z|g > 'b|z|g,
monoftongično-diftongičen sistem,
nekateri dolgi soglasniki so lastni skoraj vsem dolenjskim govorom (i: u: < ň; ie uo < e ? ó ý), nekateri pa se spreminjajo iz kraja v kraj (? > e:¶, ä:¶; a:¶, ä:e, é: ...),
dolgi psl. u: je lahko: ü:, ¶u:, u:, sprednji u:,
zastopnik za a: < a:/|:, ki je lahko á: ali čisti a:,
nekdanjim psl. e/o v položaju pred poudarkom (sest'ra, ko'sa) odgovarjajo različni pari: e:/o:, ¶e:/úo:, ¶a:/o:, ¶a:ó: in podobno,
iz tega je razvidno, da dolenjsko narečje glede dolgih samoglasnikov ni homogeno,
dolgi samoglasniški Š pa je povsod zastopan z o:ú,
sistem kratkih samoglasnikov je bolj arhaičen kot gorenjski, se pa prav tako spreminja iz govora v govor,
ukanja v zlogih pred poudarkom ni,
znano je akanje severnih dolenjskih govorov pred poudarkom, za poudarkom v izglasju in pod kratkim poudarkom (izjema je le -o > -u (-?), razvoj je šel v popolno izgubo samoglasnika (ží:to > žítu > žít)),
ne pozna švapanja (razen v govorih, ki mejijo na gorenjske),
pozna pa glas Ša,
skupina šč je ohranjena,
mehkonebni g ni nikjer spremenjen v ?,
zveneči nezvočniki pred pavzo so postali nezveneči,
psl. ú se pred samoglasniki spremeni v ustno-zobni v,
ń ni depalataliziran, mehkost je ohranjena (ń > ¶n/nosni j/j:),
psl. l' je otrdel,
prehod srednjih samostalnikov v moške (maskulinizacija) je redek,
samostalniške sklanjatve so arhaične, zlasti v množini.


Dolgi naglašeni samoglasniki
Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov sestavljajo monoftongi in diftongi:

Izvor
u: stari se izgovarja za velari
ié: diftong, odraz za ę, č, ę (stalno dolgi)
úo: diftong, odraz za ň, ý, ý
e:¶ odraz za ? in ?
a: odraz za a (etimološki) in polglasnik (dolgi)
o:ú odraz za vokaliziran ? (polž > po:úž)

Besedilo

(Govori Marija Ponikvar z Rožančega na Blokah)
'Si:d|mint'ri:d|s|t|ga 'la:jta sva se pa'rúo:čla nu p'úo:l smo bl| ... 'na:rveč u 'uo:jsk|, k| je b'la 'kar sko'raj, z'da:j tu z'da:j tu. K|'da:j ste pa p'úo:l mo'ža: zg|'bi:la? Pa 'pi:tinš't|rd|s|t|ga 'la:jta 'k|: so š'l| domob'ra:nc|. Saj 'n|:č ne 'va:jm od 'pi:tinš't|rd|s|t|ga l'a:jta od n'je:ga, 'n|č. 'Ža:lastnu žiu'le:jne. 'Pi:tin'št|rd|s|t|ga 'la:jta, 'k|: so 'šl|: domob'ra:nc|. 'Ma:ma pa 'a:ta sta bla sta'ra:, 'nu: 'púo:l smo pa s'k|p 'p|ršl| ze 'ka:š|n 'ma:js|c, smo r'je:kl|, nu, p'úo:l smo pa s'ku:s – s'ku:z|.
'Kúo:lku ot'ru:k ste i'ma:jl|? T'ri:. 'Ta:j t| s'ra:jdn|, t| 'ma:l| je ... o'ba: sta pa u 'Ci:rk|nc|. D'ra:go, saj 'Dra:gota poz'na:š, F'ra:ncita 'tu:d|.
Od 'pi:tin'št|rd|s|t|ga nep'ra:j z'mi:raj 'sa:ma. Pa z out'ru:k| se z 'ma:jxn|m|. Fran'ce: je biu 'pu: 'la:jta s'ta:r, t| 'ma:l|. Pa s'ta:cm| se.
Pot S'vi:t|m 'U:rxam, 'nu: tu pa 'va:jm 'u:se. Ank'ra:t smo šle po st|'z|: nu, x S'vi:tm| 'U:rx| j|n je poka'za:la u k|'ti:rm| g'ra:bn| je. Pa ga ma u'sa:j ne b'ri:taf|, ne? No, je u'sa:j tu. 'Nu:, 'ta:ko 'ra:jč pa še 'na:jkaj 'va:jm.
Ja 'ma:tala s|m se z ot'ru:k| so bl|. Pa od n|'kúo:d|r 'n|č. O Ma'ri:ja! Jest ne 'va:jm kok smo pre'ne:sl|. 'Na:jsmo 'du:bl| ne 't|:ga ne no'be:no s'úo:rto. 'Tu:d od k'ri:ža ne, |r'di:čga. Nam 'na:j p|r'pa:dalu. Jes se z'mi:sl|m ne'za:j pa ne 'va:jm, s|m 'ka:r 'na:jkaj ko'ra:jžna vse g'li:x še. Kaj 'na:js|m? Ustrax'va:l| so me k'ti:r so p|rš'l|:. 'Ke:j je 'a:ta 'ke:j je 'a:ta saj ste ga u'zi:l|, 'ka:js 'va:jm 'ke:j je, 'ki:r ste ga u'bi:l|. 'I:joj, 'ta:ku žiu'le:jne, am'p|:k – pa še z'mi:raj 'ra:da ž|'vi:m, ne 'va:jm kaj tu. Ja, ze'tu: kso otr'úo:c|. Če č'lo:uk naj xt|'m|: ne 'múo:rem jes dopo'va:jdat.
'Jo:j, xrpte'ni:ca me bo'li:. Xrpte'ni:co s|m i'ma:jla tok ob'nu:cano. 'Na:j 'ču:dnu, če mam ob'nu:cano. Z Mok'rúo:naga s|m 'úo:l| p|rg'na:la. Pous'úo:t so me. 'Ka:m|r je blu 'tra:jba. 'A:ta pa 'ma:ma 'na:jsta, 's|m bla pa 'je:st. úotr'úo:c| še 'ma:jxn| ... z'da:j so pa že ve'li:k|.
U'se:súorte. Še 'ra:j s'la:bj| k| 'bu:l|. Z'da:j pa t| m'la:d|m 'na:js|m ust'ra:jgla. 'Je:st od 'na:š|x l|x'ku: po'va:jm od d'ru:z|x pa ne 'va:jm 'n|:č. Saj ste pa že 'i:tak d'úo:br|, ne?

Analiza

Glasoslovje
Samoglasniški sistem:

Dolgi:

Moderna vokalna redukcija
Velik vpliv je imela moderna vokalna redukcija:
bila > bla,
navada > n|'va:da (nenaglašeni a se reducira do polglasnika),
mogli > m'u´ógl|,
zmeniti > z'má:¶n|t.

Soglasniški sistem:
dl, tl > l, la (palatalni l otrdi),
palatalni n > j,
l > srednji l (še vedno povzroča preglas),
Š > srednji l (še vedno povzroča preglas.

Oblikoslovje:
ohranjeni mešani, premični in deloma končniški naglasni tipi,
srednji spol je ohranjen (severni del pozna maskulinizacijo nevter v ednini in maskulinizacijo ali feminizacijo v množini),
dvojina ohranjena le pri moškem spolu,
kratek nedoločnik (nest, bost, past),
razlikovanje določne in nedoločne oblike (določna oblika se uporablja s kazalnim zaimkom ta – ta mali, ta dobri),
uporaba ijevske končnice v dvojini ali množini samostalnikov moškega spola.

Skladnja:
skladnja je blizu knjižni,
opazna je skladenjska stava, značilna za govorjeni jezik.

Zaključek
Raziskovanje domačega narečja je zelo zanimivo. Sem se pa soočil s težavo, ko sem prišel do analize besedila, namreč literature, ki bi obravnavala striktno dolenjska narečja, da ne govorim o govoru Blok, Cerknice in območja, kjer živim, skorajda ni. Večinoma je to narečje le obrobno omenjeno. Ko sem iskal primerno literaturo v knjižnicah, sem največkrat naletel na obsežne razprave o štajerskih govorih in tudi pri predavanjih (dialektologija, izbirne vsebine iz jezikoslovja) smo ta narečja, ki so oddaljena od Maribora, Štajerske, če se lahko tako izrazim, zanemarjali in marginalizirali kot manj pomembna, oddaljena. To dejstvo me je nekoliko užalostilo.
Moram priznati, da je raziskovanje in zapisovanje dialekta dokaj težavno, še posebej zato, ker je govorcev, ki ne bi imeli v svojem govoru primesi drugih govorov, zelo malo. In še tisti, ki so, se velikokrat ustrašijo snemalne naprave in dejstva, da gre za neko raziskavo, zato se pri govoru korigirajo.
Za obdelavo sem zato izbral posnetek, ki sem ga naredil na terenu, ko sem z odpravo Rdečega križa obiskoval devetdesetletnike v domači občini za potrebe občinskega glasila Bloški korak.
Viri in literatura

Marc L. Greenberg: Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika. Maribor: Aristej, 2002.
Tine Logar: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, 1996.
Tine Logar: Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993.
Jakob Rigler: Južnonotranjski govori. Ljubljana: SAZU, 1963.
Zapiski s predavanj predmeta Dialektologija (predavala Mihaela Koletnik, leto 2002/2003)
Posnetek govora. Govori Marija Ponikvar z Rožančega na Blokah. Posneto 23. 11. 2003 na njenem domu.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: dialektologija-MihaKnavs.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Setting Passive FTP and Active FTP on windows IIS server
Setting Passive FTP and Active FTP server on windows IIS server and setting firewall.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Directories
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Directories.
Mr. Wong spletne povezave uporabnika Aris
Osebna spletna stran, kjer so po moje najzanimivejše povezave na spletu

Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Arts
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Arts.
Free Computers websites listing and linkexchange
Free submission to our Web Directory - Category Computers.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Games
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Games.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Kids & Teens
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Kids & Teens.
Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.