ZAPIS GOVORA NA REMŠNIKU
Pripoveduje Franc Zakeršnik, 82 let
'Jo:, 'ja:s se 'pi:šem 'Zakeršnik F'ranc, 'no 'Zakeršnik F'ranc se 'pi:šem 'j?s. 'Sta:r sn u d'vo:n'a?:send?:setem 'lee:ti sn s'ta:r, d'vo:'nosendeseti 'lee:ti sn 'zei s'ta:r. 'No, ko sn 'p?rvi 'ra:zret za'čeu (u) 'šu:?lo 'xo:diti, sn ži 'šo:u s'lu:žiti, 'enem k'metu kra:e 'po:st. 'Vi:?te, ko sn 'p?rvi 'ra:zret (za)'čeu 'šu:?lo'xo:diti, 'jo, (u) 'p?rvem raz'r?:du, 'tak mi je š'lo. 'Oče je 'ree:ko: "'Pu:?ba," d'vo: sma b'la:, 'p?rva b'ra:ta, je ree:ko 'oče, "'ti boš š'o:u 'tam 'ta s'lu:žit, d'ru:gi b'ra:t pa 'tom 'd?:uta." 'Tei sma pa s'lu:žla. 'No, 'tam sn s'lu:žo p?r 'tistem k'meti, sn k'ra:e 'po:s?, sn 'biu d'vi:? 'lee:ti, da sn d'ru:gi 'ra:zret 'fe:rtik na're:do, 'pol sn pa 'šo:u d'ru:gemu k'metu s'lu:žiti, 'tam sn 'm?:u 'vee:č k'ra:u za 'pa:st, 'ja, 'vi:?te. 'Tu sn 'po:s? 'ši:?st k'ra:u pa 'šti:ri 'ouce, p?r 'p?rvem k'meti. 'Uju:tro so mi p?r'nesli f'ru:?ško 'do:uta no 'po:š?, 'vi:?te … K'rux pa m'li:?ko, pa m'li:?ko, 'tak. Ko sn do 'pol 'osmix sn 'm?:u na'p:ost, sn 'mou pa z'gu:?da g'na:t, ko sn do 'pol
'osmix sn na'po:so k'ra:e, 'po: sn 'mou pa 'du:?mo g'na:t, pa 'tu:?rbo na'bo:sat, pa na 'Re:mšnik u šu:?lo. 'Ja, 'vi:?te, na 'Re:mšnik … tak 'ma:čno t'ri:čet?rt 'u:re. Ob de'vee:tix je pa 'biu p'ou:k, se za'čeu p'ou:k ob de'vee:tix, 'ja, pa do t'ri:jix, pa 'nismo 'm?:li k'ru:xa za u 'šu:?lo 'see:bo 'n?st, 'brez 'malce smo b'l? od de'vee:tix do t'ri:jix, 'pal pa 'du:?mo, 'e:no 'u:ro 'du:?mo, 'pal smo 'šele 'mau ne 'župe do'bi:li (knjižno), ko smo 'du:?mo p'r?šli, 'vi:?te, 'tak je nam š'lo, 'ja. 'No, 'po(l) sn pa 'biu p?r d'ru:gem k'meti, sn pa 'biu tak, da sn na're:d? š't?rti 'ra:zret nisn še 'konc na're:d?, bl? so pa 'samo š'ti:ri raz'r?:di u'čosi, 'ne, ta da sn te si še pol u 'Radle u 'šu:?lo 'xo:d?, sn 'šo:u x d'ru:gemo k'meto 'to za x'lo:pca, pa sn še u 'šu:?lo 'xo:d?. 'No, 'p?rvo 'lee:to, ko sn p'r?šo k 't?st?m k'meto, sn 'po:s? de'vee:deset '?uc sn 'po:s?, te sn tu:di u 'šu:?lo xo:do še. Je 'ree:k? 'tisti k'met: "Ko'd?: bo 'bu:rno w're:me, 'te boš 'šo:u u 'šu:?lo, ko'da: pa 'li?po w're:me, 'te te pa 'do:
ma 'nucamo, boš pa 'po:s?." 'No, pa 'tak je 'blo. 'No, te sn 'šu:?lo, 'vi:?da vee:č ko š'ti:ri raz'r?:de nisn na're:do, ko 'tak ni b'lo jix 'vee:č tu(d) ne. 'No, 'tam sn 'po:s? 'tei 't?sti š't?rnast let s'to:r 'biu, sn '(x)e:r? z 'oucemi, 'po(l) sn pa 'biu za x'lo:pca, 'tak. Sn pa z 'wolemi 'woz?, pa s 'kuiemi 'woz?, 'ta(k) da sn 'tam 'biu p?le do de'vee:tnt'ri:stiga lee:ta, š't?rdeset, 'e:nanš't?rdesetiga lee:ta sn te 'xe:r? 'tam, ko je 'Xitler 'pr?šo. 'Te sn pa 'tam 'xe:r?. 'No, bom po'vee:do k?k smo ži'v?:li 'tam. 'Tam smo pa 'm?:li 'so:k 'jut?r ku'ru:zno 'župo, 'kui po do'mo:če m po'vee:d?, pa f?'žu:?lo 'ku:xano. Ku'ru:zno 'župo smo 'g?r na ta'li:r na'bo:sali, 'so:k suoj ta'li:r smo 'm?:li, po d?'mo:če m po'vee:d?, 'tak, f?'žu:?la je b'la pa 'nt u e:ni 'v?lki s(k)'lee:di. 'Na:s je b'lo pa p?r f'ru:?ški, 'to je za f'ru:?ško b'lo, p?r f'ru:?ški 'na:s b'lo, 'kok, 's?:dm, ?:sm, de'v?:t lu'di:. 'No, t?sto f?'žu:?lo smo pa 'cu:? 'j?:dli, 'tak; ku'ru:zno župo s 'ta:lerja 'dou, 'ano pa z 'v?lke s'lee:de. 'No, 'to
je b'lo 'so:k ju:t?r, 'razn u ne'd?:lo u'ju:tro. U ne'd?:lo u'ju:tro smo pa 'm?:li ž'g??ke za f'ru:?ško, 'tak, pač 'nesto m'li:?ka, m'li:?ka ni b'lo, ka'fe:ja ni b'lo, 't?ko že'lee:zno 'župo. 'Jo:, se 'ree:klo že'lee:zna 'župa, s'to:ri 'l?di ži 'vi:?o, 'ko je že'lee:zna 'župa. To je 'to:ka 'župa, ku 'ku:xaš kui tak 'u?do, 'po pa 'mou (u)c'uirke 'n?t?r 'varžeš, 'vete, 'ko: je uc'uirk, uc'uirke 'varžeš 'n?t?r u 't?sto 'župo, u 't?sto 'u?do, 'po pa k?:k 'žau:be 'n?t?r 'v?ržeš, 'k?:ke 'l?pe 'žau:beje, 'to je že'lee:zna 'župa. 'T?sto smo 'm?:li cu:? k ž'g??kom, u ne'd?:lo u'ju:tro, 'tak. 'To je b'la 'bolši 'j?:t, 't?sti ž'g??ki so b'l?, 'ne. 'Čes 'kee:dn pa ku'ru:zna 'župa. 'No, 'tak smo 'te ži'v?:li 'tam p?r 't?stem k'meti. 'No, k'ru:xa je b'lo 'm?lo, za 'ju:žno si 'du:?bo poč, 'm?lo 'štikl k'ru:xa, pa 'ki:seu 'mošt, 'mošt, 'dru:ga pa ni b'lo za 'ju:žno; špee:ha ni b'lo, mee:sa ni b'lo, kla'b?:s ni b'lo, 'tak, 'mošt.
Geografski oris
Remšnik je glavni kraj v osrednjem delu Dravskega obmejnega hribovja, poleg Radelce, Breznega in Kozjega Vrha ter Vasi. Kraj ima podružnično osnovno šolo, zadružni dom, trgovino in gostišče. Šola se omenja že leta 1815, sedanje šolsko poslopje so zgradili leta 1948. Prvotna cerkev sv. Jurija je bila dograjena leta 1165. Leta 1201 je kraj postal župnija, naselje pa se omenja leta 1247. Dostop je možen z Brezna in iz Vasi. Znan običaj je "florjančenje".
1. GLASOSLOVJE
Akcent in kvantiteta
Remšniški govor spada med vzhodnokoroške govore, za katere so značilni naglasni premiki, in sicer umik naglasa (m?gl?, nebó) proti začetku besede ('mee:gla, 'nebo, 'kosti). Pa tudi kratki naglašeni vokali so se v zadnjem odprtem zlogu podaljšali: b'ra:t, 'pa:st, s'pa:t, s'ta:r, 'vee:č, 'pee:s.
I. VOKALIZEM
a) Naglašeni vokali
Dolgi vokalni sistem
i: u:
i:? u:?
?: ?:
ee:/e: o:/oo: +?r
a:
Dolgi i > 'pi:šem, š'ti:ri, ta'li:r, lu'di:, 'ki:seu, t'ri:jix, t'ri:čet?rt, do'bi:li …
Diftong i:? (za stalno praslovanski dolgi jat, dolgi cirkumflektirani etimološki. Tuji e v starih prevzetih besedah in etimološki i v položajih -ila, -ilo, -ile)> 'vi:?te, d'vi:?, 'ši:?st, 'li?po, m'li:?ka, 'vi:?o (vejo/vedo) …
Dolgi ozki e> raz'r?:du, 'm?:li, m?:u, na're:do, ži'v?:li, 'j?:dli, 'j?:t, 's?:dm, de'v?:t, ne'd?:lo …
Diftongični široki ee:/e: 'lee:t?, po'vee:d?, 'ree:k?, vee:č, že'lee:zna, de'vee:deset, s'lee:de, 'kee:dn, špee:ha, mee:sa, w're:me, 'xe:r?, 'fe:rtik, ka'fe:ja, 'e:no, 'Re:mšnik …
Dolgi a (nastal iz praslovanskega sekundarno naglašenega dolgega o)> 'ja:s, b'la:, b'ra:t, g'na:t, k'ra:a, s'ta:r, 'ta:lerja, 'na:s, 'ma:čno, ko'da: …
Diftongični široki oo:/o: (zastopa praslovanski dolgi a, oo: je refleks za novoakutirani o)> 'jo:, 'xo:diti, 'xo:do, na'bo:sat, 'šo:u, 'po:s?, x'lo:pca, 'do:ma, s'to:r, 'so:k (vsak), do'mo:če, 'ko: (kaj), po:č, 'to:ka, …
Dolgi ozki o (naslednik praslovanskega dolgega cirkumflektiranega in akutiranega nosnika o, dela novoakutiranih o, nastal je po monoftongizaciji končnih -?u in govori se v prevzetih besedah)> d?:uta, ?:sm, k?:k (kak, kakšen), ko'd?:, kla'b?:s …
Diftong u:? je naslednik praslovanskega padajočega o, pojavlja se tudi v prevzetih besedah> 'pu:?ba, cu:?, du:?mo, 'šu:?la, f'ru:?ška, 'tu:?rbo, f?'žu:?lo, 'du:?bo, z'gu:?da …
Dolgi u je slišati v vseh besednih zlogih, nastal je iz praslovanskega dolgega rastočega in padajočega u v enakem položaju kot dolgi i, nastal je v enozložnicah iz -ou in pri glagolih VI. glagolske vrste je tudi v nedoločniku u analogično po sedanjiški priponi, pa tudi v prevzetih besedah v enaki glasovni soseščini.> kur'u:za, s'lu:žit, d'ru:gi, p'ou:k, 'bu:rno, d'ru:gem, 'žau:be, 'ku:xano, 'ku:xaš, u'ju:tro, k'ru:xa, 'ju:žna, 'u:re …
Samoglasniški r se izgovarja kot ?r, včasih tudi kot ar:> š't?rdeset, ju:t?r, 'n?t?r 'v?ržeš >'varžeš p?r, 'g?r, p?r'nesli, š't?rti
Kratki vokalni sistem
i u
?/e ? ?/o
a
Kratki naglašeni vokali se pojavljajo v vsakem besednem zlogu. Nastali so zaradi mlajšega naglasnega umika za zlog proti začetku besede, zaradi krajšanja vokalov pred istozložnima -i, -u, lahko so tudi nasledniki praslovanskih kratkih vokalov v zadnjem ali edinem zlogu, i in u pa se krajšata tudi v določeni soglasniški soseščini.
Kratki naglašeni i (nastal iz praslovanskega dolgega i)> 'biu, 'nismo, uc'uirk, 'štikl
Kratki široki e (kot rezultat terciarnega naglasnega umika) > za'čeu, k'met, 'brez, 'šele, 'nesto (namesto), 'čes
Kratki naglašeni a (zastopa kratko naglašeni o, polglasnik, sekundarno naglašeni polglasnik, sekundarno naglašeni nosni e in terciarno naglašeni a) > 'Zakeršnik F'ranc, 'tak, 'ja, b'la, 'tam, 'samo, 'malca, 'pal, 'mau, 'Radle, 'ano, 'razn, 'varžeš
Kratki ozki ? (pozicijska varianta širokega o)> ž'g??ki, 'm?u, 'm?lo, 't?ko
Kratki široki o (nastal iz praslovanskega kratkega o v edinem ali zadnjem naglašenem zlogu, iz sekundarno in terciarno naglašenega o)> b'lo, 'mošt, 'oče, 'tom, 'pol, 'ouce, 'osmix, u'čosi, 'mou (mogel), š'lo, 'konc, 'to, 'wolemi, 'wozo, 'kok (koliko), 'no, 'dou, 'bolši
Kratki naglašeni u (namesto praslovanskega naglašenega dolgega u)> 'župa, k'rux, 'nucamo, 'kui (kar)
Kratki naglašeni polglasnik (kot položajna varianta kratkega ali dolgega i zlasti v soseščini sonornikov, lahko pa se pojavlja kot rezultat redukcije iz e, u, o)> 't?stem, 't?sti, 'j?s, p'r?šo, b'l?, 'n?st, p'r?šli, 'v?lki, 'u?do, 'l?pe, k?k
b) Nenaglašeni vokali
Nenaglašeni vokali se izgovarjajo manj jasno, manj napeto. Samoglasniki se reducirajo le ob sonornikih, ki lahko postanejo zlogotvorni (sn, nisn, nt, s?:dm, ?sm, š'tikl …)
Nenaglašeni i;
- prednaglasni i je nastal iz i ali e v položaju pred i> ži, mi, ži'v?:li, fi'žuola …
- ponaglasni i>'čo:si, 'Zakeršnik, 'Re:mšnik, 'p?rvi, 'xo:diti, s'lu:žit, 'osmix, t'ri:jix, š'ti:ri, tu:di,
u'čosi, k'meti, 'wolemi, 'kuiemi, l'ee:ti, 'me:li, slee:da, na'bo:sali, ži'vee:li, 'l?di …
- redukcija>'v?lka, b'l?, b'la:, s'lu:žla, m?:u, p?r'nesli, 'malca, p'r?šli, f?'žu:?la, t?sti, 'ju:žna, ž? …
Nenaglašeni u (nekoliko nižji, pred soglasnikom preide v u-)> u'ju:tro, uc'uirk, ku'ru:zno, kui, 'mou, za'čeu, šo:u, raz'redu, kra:u, '?uc, b'iu, tud(i), lu'di, ž'aube, 'ki:seu …
Neneglašeni e (širok glas, nastal iz a po mehčanju ali iz diftonga ai)> d'vo:'nosendeseti, 'ra:zret, k'met, 'oče …
- redukcija>'n?st, sn, nisn, konc, 'razn, 'n?t?r, 'kee:dn, uc'uirk …
Nenaglašeni o (nastal iz etimološkega o in je ozek glas)> ko, 'šu:?lo, 'ree:ko, d?'mo:če, wozo, 'samo …
-redukcija>p?le, n?t, u 'jut?r/j'utro …
Nenagalašeni a (naslednik etimološkega a ali pa zaradi disimilativnega akanja) >na'po:so, za'čeu, 'pu:?ba, 'p?rva b'ra:ta, kla'b?:s …
-redukcija>k?k
Nenaglašeni polglasnik> g?r, p?r, 'jut?r, p?r'nesli …
Reducirane besede>s'lee:da, s?:dm, ?sm, po'vee:do, s'lu:žo, 'po:s?, ne'd?:la, 'l?di, 'ju:žna, štikl, de'vetntri:stiga, 'čeu (začeu), 'm (bom), 'm?:li, š't?rti, de'vee:deset, 'malca, š't?rnast, ko: (kaj), ko'do: (kadar/ko), 'nesto (namesto), k'ra:e, uc'uirk, vi:?da (seveda) …
II. KONZONANTIZEM
Na Remšniku poznajo naslednje konzonante: l, r, n, ?, m, v, u, j, i, l, n, m, p, b, t, d, k, g, x, h, f, c, z, s, č, š, ž.
l (zastopa prasl. l in palatalni l', zlogotvorni l pa -el, el-?l, -l')> 'leeto, s'lu:žiti, 'šu:ola, š'lo, b'la, m'li:?ko, 'malca, 'm?:li, 'pol, do'bi:li, p'r?šli, 'Radle, x'lo:pca, 'l?po, 'wolemi, 'Xitler, ži'v?:li, f?'žuola, 'tali:r, s'lee:da, že'lee:zna, ne'd?:la, 'bolši, kla'bo:s, 'v?lka, 'mo:lo …
r >artikulacija zvočnika r je pogosto ovularna ("podrezovanje").
v (zobnoustično ga izgovarjajo pred samoglasniki, pred zvočniki, v drugih položajih pa ustničnoustni u)> po'vee:do, vi:?te, 'varžeš, ži'v?:li, d'vo:, 'vee:č, u p?rvem, de'vee:tix, ouce, k'rau, u?do, suoj, w're:me, 'wozo, 'wolemi …
i/j (naslednik etimološkega j/nj, lahko se pojavlja tudi kot proteza-je:ga)> tei, zei, 'ju:tro, 'ja, t'ri:jix, jix, 'kujemi, suoj, 'ju:žna, j?t, kui, 'žaubeje …
Zveneči nezvočniki izgube zven pred nezvenečimi soglasniki in na koncu besede> j?:t, čes, 'ra:zret. Končni g izgubi zaporo in postane nezveneči pripornik x> b'ri:?x, vr'o:x, s'ni?x.
Samoglasniški n, l in m prehajajo v vokoide, pojavljajo se praviloma v ponaglasni legi> sn, nisn, nt, 'konc, de'vetntri:stiga, 'kee:dn, 'razn, 'ogn, 's?:dm, '?sm, m (bom), štikl …
Palatalna l' in n' sta se depalatalizirala in otrdela v l in n, >'ogn, k'ni:ga, lu'di, ne'd:la, ž?u'le:je, 'bolši, 'Ra:dle …
Fonem n govorijo pred samoglasniki ('ni:, 'Zakeršnik F'ranc, nisn, na'po:so, p?r'nesli, 'nucamo, 'no, 'Remšnik, 'bu:rno, e:nanšt?rdesetiga, 'na:s, ne'd?:la, nesto), kot mehkonebnik ? se izgovarja za samoglasniki le v položaju pred k, g in h ('ko:?gla, 'ku:rje?k, ž'go?ki).
Nekatere soglasniške premene:
šč>š ('g?:ša)
dn>gn (š'kegn)
hč>č (či:?ra)-onemitev h
-li-, wi-, gi- > j (kei:ko>ke:ko/kok, prai:la)
-soglasniška sklopa tl/dl sta ohranjena ('Ra:dle, 'Xitler)
2. OBLIKOSLOVJE
I. Samostalnik
Zaradi težnje po naglasnem umiku proti začetku besede je primerov mešanega naglasnega tipa malo, prav tako končniškega.
I. moška sklanjatev:
Nepremični naglasni tip (k'met, b'rat, x'lo:p?c, 'kuj, ta'lir, u'cuirk, š'tikl, 'kee:dn, 'mošt, 'vol):
b'ra:t -? -a -u/o -a -u/-i -u
b'ra:t -a -? -?ma -a- -ex -?ma
b'ra:t -i -? -?m -e- -ex -emi
Premični naglasni tip ('razred, k'rux, č'la:vek)
č'la:vek čl?'vee:ka -u -a -u/-i u
č'la:vee:ka l?'di: č?'veee:k?ma -a 'l?dex čl?'vee:k?ma
'l?di l?'di: 'l?dom 'l?di 'l?dex 'l?demi
Nekdanji mešani se kaže na primeru b'ri:?x-b'rega, v'ro:x-v'ra:ga.
Stari končniški naglasni tip se kaže na primeru š'kegn-š'kegna.
V tej sklanjatvi sta ohranjena le nepremični in premični tip, mešani kaže sledove naglasnega umika.
Orodnik ednine je enak mestniku, v mestniku se enakovredno uporabljata končnici i in u (p?r k'meti/-u). Podaljševanje z osnovo a+n ('atana, 'Xanzana, F'rancna, 'Lukana).
I. ženska sklanjatev ('ouca, k'ra:va, po:ša, šu:?la, 'župa, s'lee:da)
k'ra:v -a -e -i -? -i -?
k'ra:v -i - ? -?ma -i -ex -?ma
k'ra:v -e - ? -?m -e -ex -emi
Tako se sklanjajo tudi samostalniki mešanega in končniškega naglasnega tipa, saj se je posplošil nepremični naglasni tip: 'u?da, 'see:stra, 'ra:ka, 'na:ga …
Število samostalnikov, ki se sklanjajo po ženski sklanjatvi, povečuje tudi feminizacija nevter že v ednini, zlasti pa v dvojini in množini ('u:ste, p'luče).
II. ženska sklanjatev
'm?š 'mi:ši -i -? -i -i
'mi:ši -i -ima/?ma -i -ex -?ma
'mi:ši -i -im/?m -i -ex -emi
V II. ženski sklanajatvi najdemo prvotne končnice ali pa prevzete iz I. ženske sklanjatve. Orodnik ednine se posploči v -i.
Masulinizacija femin: 'bolši 'j?:t
I. Srednja sklanjatev
'lee:to 'lee:ta 'lee:tu 'lee:t? p? 'lee:tu/'lee:ti z 'lee:tu
'lee:ti 'li:?t 'lee:t?ma 'lee:ti 'li:?tex z 'lee:t?ma
'li:?te 'li:?t 'lee:t?m 'li:?te 'li:?tex z 'li:?temi
V ednini so srednjega spola še: že'lee:z?, m'li:?ko, 'mee:st?, ka'me:je, ?:le.
Samoedninski samostalniki srednjega spola, ki obsegajo snovna, skupna in abstraktna imena, ki so v ednini dobro ohranjeni, prav tako tudi glagolniki in samostalniki s pripono -i:še (?g'ni:še). Samostalniki, ki podaljšujejo osnovo na -esa, so prešli med ajevske samostalnike s pripono -es- ali brez nje (?'či:?sa, d'ri:?va). Samostalniki, ki podaljšujejo osnovo z -n-, so v dvojini in množini moškega spola (v're:ma-vre'm?:na).
Nekateri zelo pogosti samostalniki, ki so bili prvotno srednjega spola, pa so že v dnini prešli med ženske samostalnike>'če:la, 're:bra, 'jaica, k?'le:na (feminizacija nevter).
II. Pridevnik
Pridevnik ima naslednjo sklanjatev:
Moški spol> 'mo:l -i -iga -emu -i/-iga -em -em
Edninska rodilniška končnica -iga (namesto -ega), vendar se lahko -i- reducira do ničte stopnje.
Srednji spol> 'mo:l -a -ex -ema -a -ex -ema
(množina) 'mo:l -i -ex -em -e -ex -emi
Ženski spol> 'mo:l -a -e -i -? -i -?
Določnost se pri pridevniku označuje s členico t?, ta, te/t?, ki se lahko tudi sklanja; nedoločnost se pri pridevniku ne označi, pač pa ob samostalniku n?, na, ne/n?.
Posamostaljeni pridevniki> t? 'mo:li, t? s'to:ri.
Stopnjevanje pridevnikov opisno, z obrazili, s prislovi, absolutno stopnjo pa z elativom> 'li:?p-'li:?pši, 'naili:?pši/nait?'li:?pši; 'd?:bra/'da:ra-'bolši/'b?l d?:b?r … (to je b'la 'bolši j?:t)
Posamezni primeri: 'v?lka, že'lee:zna, ku'ru:zna, 'l?pe, 'kiseu.
III. Zaimek
Osebni zaimki se pregibajo> 'jas/'j?s-'m?ne/me-'m?ni/m?, 'm?ni/me-p?r 'm?nex-z 'm?:n? (ti in povratno osebni po analogiji), zaimek za 3. osebo pa navadno dobi protezo: 'an-'je:ga-'j?mu-'je:ga-p?r 'j?m-z 'jim (ž. spol 'ana-j?: …)
Dvojina: 'mi:jadvo:, 'no:ji, 'no:ma (ž.sp. 'mi:je)
Množina:mi:, 'na:s, 'nam, 'na:s, p?r 'na:s, z 'no:mi
Svojilni zaimki> 'mu:?i, 'ma:ja, 'ma:jo, 'ma:ji; dvojina: 'mu:?iga …
t'vu:?i …
'jegou … (iz sklopa nj izpade n in ostane j)
s'vu:?i …
Kazalni zaimek> 't?ti, 't?sti, 'to:k
Vprašalni zaimki> 'du:?i, 'ka:ga, 'k?mu, 'ka:ga, p?r 'k?mu, s 'k?mu
'ko:, …
'ki:?ri, 'ko:k, či'gau
Vprašalni zaimki opravljajo tudi vlogo oziralnih zaimkov.
Celostni zaimki: 'so:k, u'se
IV. Števnik
Glavni števniki> '?:dn, '?:na, '?:no, '?:n-iga -emu -em - em
d'vo:, d'vi:? …
t'ri:, t'ri:jex …
š'ti:rji, š'ti:rex …
'p?:t, 'ši:?st, 'se:dom, '?:s?m, de'v?:t, de's?:t, 'edneist …d'vaist
Vrstilni števniki: 'parvi/p?rvi, d'ru:gi, š't?rti, …
Primeri vseh števnikov: š't?rnast, d'vi:?, 'p?rvi, d'ru:gi, š't?rti, d'vo:'nosendeseti, '?smix, tri:jix, de'vee:tnt'ri:stiga, š't?rdeset, 'e:nanš't?rdesetiga, d'vo:n'a?:send?:setem 'lee:ti …
V. Glagol
Spregatev glagola 'dee:lat:
1. 'di:?lam, 'di:?lama, 'di?lam?
2. 'di:?laš, 'di:?lata, 'di:?late
3. 'di:?la, di:?lata, 'di:?laj?
Velelnik: 'dee:lai, 'dee:laima, 'dee:laita, 'dee:laimo, 'dee:laite
V 1. osebi dvojine se pojavlja le končnica -ma, v 2. in 3. osebi dvojine končnica -ta, v 2. osebi množine pa končnica -te. V tvorbi glagolskih oblik so pogoste premene vokalov. Edninska osnova je posplošena tudi v dvojini in množini.
Predpreteklik se redko rabi oziroma ga v govoru sploh nisem zasledila.
Pogojnik se tvori z b? in deležnikom na -l (b? 'di:?lali).
Nedoločnik je dolg ali kratek (ko sn 'p?rvi 'ra:zret za'čeu (u) 'šu:?lo 'xo:diti). Kratki naglašeni samoglasniki v nedoločniku so pogosto rezultat umika naglasa proti začetku besede ('xodit). Namenilnik je rabljen pravilno (sn 'mou z'gu:?da 'gna:t, 'tu:?rbo na'bo:sat, 'ti boš š'o:u 'tam 'ta s'lu:žit), pa tudi nepravilno (sn ži 'šo:u s'lu:žiti).
V opisnem deležniku na -l najdemo zelo veliko metatoniranih oblik za ločevanje spola in števila ('nee:s?, 'ne:sl/wa, 'nesli, 'ne:sle).
Ostali primeri deležnikov: smo do'bi:li (rabljen knjižno), si 'du:ob?, 'woz?, po'vee:d?, na're:do, na'bo:s?, 'po:s?, 'xe:r? …
Čutiti je tudi opuščanje pomožnika biti (se za'čeu p'ouk, š't?rnast let s'to:r 'biu, p?r f'ru:?ški 'na:s b'lo, se 'ree:klo že'lee:zna 'župa).
Glagol morati je reduciran: moral-'mou.
Pri glagolu imeti se i reducira do ničte stopnje (meu, 'm?:li).
Glagol xerati (nehati)> sn 'xe:ro z 'oucemi (nemški vpliv).
Zanimiva je tudi zveza do 'pol 'osmix sn 'm?:u na'p:ost.
VI. Prislov
Kraja: 't?, 'tam/'tom, 'ta 'd?uta, 'n?t?r, čes, 'g?rta, 'da:ma, 'du:?mo, 'g?r, 'dou, 'vun, cu:?
Časa: k?do:, 'zai, 'tei, te:, z'gu:?da, u'jut?r/u'jutro, 'dauč, p?le/pal/po
Načina: 'kak, 'tak, 't?:k?, 've:č, 'ma:čno, mo:lo
VII. Členek
Členki so v govoru zelo pogoste besede, zato so v govoru doživele več redukcij kot druge. Najpogostejši so navezovalni> 'n? ('N?, pa tak je b'lo.), 'tak , 'tu:, 't? ('t?: sma pa s'lu:žla), 'vi:?te (veste);
Pritrjevalni> 'j?, 'vi:?da (seveda);
Domneve> bai/baje.
VII. Predlog
Opuščanje predlogov> (za)'čeu 'šu:?lo'xo:diti; 'enem k'metu kra:e 'po:st.
Specifičen predlog cu:? (zraven).
3. BESEDOSLOVJE
Besedje je v veliki meri prevzeto iz nemškogovorečega področja> f'ru:?ška (zajtrk), 'burno (slabo), 'xe:rati-nehati-(nem. aufhoren-prenehati z nečim)> sn 'xe:ro z 'oucemi, tal'i:r/'ta:ler-krožnik (nem. der Taller), 'župa-juha (nem. die Suppe), 'ža:ube-žajbelj (der Salbei), š'pe:h-slanina (der Speck), 'cu:?-zraven (zu), 'mošt (der Most), 'fe:rtik-konec (fertig), kee:dn-teden, ž'g??ki-žganci, nesto-namesto, kui-kar ali pa konj,
4. SKLADNJA
Germanizmi:
-opuščanje predlogov: ko sn 'p?rvi 'ra:zret za'čeu (u) 'šu:?lo 'xo:diti,
-glagoli so ponavadi na koncu stavka
-enem k'metu (ein Bauer-nedoločni člen)
-pomožnik pred namenilnikom> 'tam sn 'm?:u 'vee:č k'ra:u za 'pa:st, sn šo:u za x'lo:pca, za u 'šu:?lo 'see:bo 'n?st
-'fertik na'r?:d? (fertig gemacht)
-besedje (glej zgoraj): 'taler, 'župa, 'xe:rati, š'pe:h, 'cu:?, 'mošt
Elipse ('pal pa 'du:?mo, 'e:no 'u:ro 'du:?mo)
Besedni red (Zakeršnik Franc)
VIRI IN LITERATURA
Vir:
Franc Zakeršnik-zvočni posnetek remšniškega govora, Remšnik, 5. december 2003.
Literatura:
Tine Logar: Slovenska narečja.Ljubljana. Mladinska knjiga, 1993.
Zinka Zorko: Narečna podoba Dravske doline.Maribor: Kulturni forum Maribor, 1995.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
