PREDSTAVITEV NAREČJA - SREDNJEŠTAJERSKO NAREČJE; ŠENTJURSKI GOVOR
Srednještajersko narečje se govori južno od Konjiške gore in Boča, v krajih, kot so Dramlje, Ponikva, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina… Na jugu to narečje govorijo do črte Kalobje - Slivnica - Tinsko. "Na severu srednještajerski govori prehajajo v podobne pohorske, na zahodu v savinjske, na jugu in jugovzhodu pa v kozjanske, ki so severnejšim srednještajerskim najbolj podobni, in v obsoteljsko - bizeljske, ki se od srednještajerskih govorov že zelo ločijo". (Logar 1996: 396)
Značilnosti srednještajerskega narečja:
- ne pozna tonemskega naglasa,
- naglas je dinamičen in v vseh besedah enak,
- ne loči kratkih in dolgin naglašenih zlogov,
- vsi naglašeni zlogi so dolgi (do tega je prišlo po štajerskem podaljšanju kratkih naglašenih končnih zlogov),
- zelo preprosto narečje, brez naglasnih in kvantitetnih nasprotij,
- prej enotni dolgi samoglasniki preidejo v diftonge (diftongizacija); v Šentjurju se nekdanja ě in e pod dolgim naglasom polagoma razvijeta v äj,
- v nekaterih besedah (rekla, pekla, sestra…) za knjižni ozki é govore široki ?,
- namesto knjižnega širokega ?, se tod govori ozki é ali celo diftong ié (téta / tiéta),
- podobno je zastopan ozki ó (v Šentjurju slišimo ôw; kolôw),
- namesto knjižnega širokega ô, govorijo ozki ó ali uó (kósa / kuósa),
- knjižni dolgi á se približa knjižnemu ô z bolj a-jevsko barvo (?); ta sprememba ni vedno dosledna, ravno v šentjurskem govoru ni močno opazna, ker spremembo prežene knjižna slovenščina, ali drugačna govorica ljudi, ki so se naselili od drugod,
- dolg á je kljub vsemu pogost glas (škáf),
- dolg á se razvije iz zlogotvornega r, za katerega govorijo ár (sárce),
- dolgi í, se razvije v íj / éj (kosíjt),
- dolgi ú, se razvije v úw / ów (súwh),
- ti govori poznajo tudi dolga í in ú (bík, krúh),
- zlasti v okolici Šentjurja pogosto onemi končni nenaglašeni i, prav tako u, ki se je razvil iz nekdanjega končniškega zlogotvornega ł in iz ił v moškem spolu ednine deležnika na -ł glagolov I. in IV. vrste (pu cájst),
- nenaglašena skupina -aj se je asimilirala v -i (zjútri),
- tudi za -oj slišimo včasih i (pot páski)
- pojav, kjer prednaglasni in izglasni o teži k zoževanju (o > u) v Šentjurju ni dosleden (kosír)
- v Šentjurju se je razvila maskulinizacija samostalnikov srednjega spola (stopál), ki je rezultat redukcije kratkih samoglasnikov in vpliva sklanjatve moških samostalnikov na nekdanje srednje samoglasnike,
- nekdanji mehki ń je prešel v j, ki se še deloma izgovarja skozi nos (svíja),
- nekdanji mehki ĺ je otrdel in govore zanj navadni srednji l (klúč),
- skupina šč se asimilira v š (kúšar),
- maskulinizacija,
- feminizacija množinskih srednjih samostalnikov je značilna za Šentjur z okolico (vr?te),
- pri moških samostalnikih v stranskih sklonih množine (dajalnik, mestnik, orodnik) posplošijo ženske a-jevske končnice (-am, -ah, -ami)
- končnica -ma v prvi osebi dvojine sedanjika glagolov (dájlama),
- pripona -na- v nedoločniku in deležniku glagolov II. vrste (píknat),
- kazalni zaimek tót(le),
- oblika kríw, krívi za kri,
- dolgi nedoločnik (kožuh?t).
Dolgi naglašeni samoglasniki:
Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov sestavljajo monoftongi in diftongi:
(V priponi.)
Izvor:
i:i stari akuti so se zgodaj podaljšali in sovpadli s stalno dolgimi
?: odraz za ę
ee: odraz za ?, ę; zelo širok vokal
e:i vzporedni razvoj ? in etimološki e; tipični štajerski razvoj
a: po podaljšanju kratkega a
ar odraz za zlogotvorni r
?: a se začne zaokroževati, odraz za dolgi i
?: iz o; po podaljšanju samoglasnikov
BESEDILO
(govori Hinko NOVAK iz Šentjurja)
'Re:ičmo p'ree:d d'va:jstimi 'l?:ti, ko smo t'ri:ije 'p?:bi se zb'ra:l na mik'la:vžev ve'či:ir. Mi smo b'li:i s'ta:r o'k?:l pet'na:jst, šes'na:jst in smo se od'l?:čl, da g'r?:mo u'pa:rklne. 'Bi:u je 'ti:ist obi'ča:j, da so 'ta:ki 'p?:bi 'h?:dl po va'see:h u'pa:rklne. 'Tu:ud mi smo se zb'ra:l t'ri:ije pa smo odš'li:i. P?rvo smo š'li:i so's?:du, s'po:unem se, 'bi:u je s'n?:g do ko'l?:n in pri so's?:du so 'm?:l d'va: 'fa:nta, 'ma:jXna, 'ta:m nek'j?: 'p?:t 'l?:t s'ta:ra. Se've:ida mi zač'nee:mo ropo'ta:t, 'u:?če je 'bi:u pa 'hu:ud in je pr'lee:tu is 'Xi:iše 'vee:n, mi pa na h'ri:ibu in u:?n u'sa:mih s'p?:dniX h'la:čah, kr 'gu:?r po s'n?:gu pa za 'na:mi. Mi pa se've:ida smo be'ža:l pa ga 'k?:pal 'du:?l. 'Bi:u je 'ta:k 'j?:zn, da je k?r 'pi:ihau za 'na:m. No od 'ta:m smo po't?:m š'li:i… 'ma:l 'dee:l je b'la: ena 'pu:unca. Tam smo pa k?r jih pre'c?:j prest'ra:šl, 'ta:k da smo ju odv'l?:kl us'n?:g in 'tu:ud u:?če in 'ma:ma sta prle't?:la za ?o, da sta jo h't?:la 'r?:šit in še ?i:iX smo 'ma:l po s'n?:gu raz'm?:tal. Bl
'?: pa je 'tu:ud 'ta:k, da nap'ri:imer, mi ko smo še b'li:i 'b?:l m'la:d smo 'm?:gli 'm?:t s'v?:j ob'm?:čje. D'ru:ug ob'm?:čje, ko so b'lee: dek'l?:te 'v?:čje, že sta'r?:jše, so 'm?:l pa st'ar?:jši 'pu:?bi. In se've:ida ko'l?:ga 'm?:j je 're:iku pa g'r?:mo mi še tam pog'l?:dat na 'ti:ist 'd?:l k u:?nim dek'l?:tom. 'Ta:m nas pa pri'ča:kajo ti sta're:iš 'pu:?bi, mi pa 'ni:ismo 'v?:dl, da nas 'ča:kajo. Z'de:i pa t?t moj ko'l?:ga F'ra:nc je 'bi:u 'ma:l 'b?:l po'ča:sn, ko smo mi 'be:ižal; i:?ga so do'bi:il pa so ga s'k?:tno z'v?:zal za teleg'ra:fnco. Z'de:i 'i:?s pa Z'la:tko pa s'ma: 'ma:l 'b?:l 'na:gla b'la: pa sma p'r?:ko Vog'la:jne le't?:la, kr je 'bi:u 'l?:t. 'Na:ju d'va: je d?ržu, u:?nga ko je 'bi:u pa sta'ree:jš pa 'b?:l 'tee:ž?k je pa 'pa:du 'nu:?tr, ko je 'šee:u za 'na:m. Se've:ida z'de:i 'mi:idva s'ma: vuš'la:, F'ra:nca so pa z'v?:zal. F'ra:nc se pa d?ru pa k'li:icu 'ta:k da sma po't?:m m?:gla po i:?ga it. Ko so u:?ni š'li:i p'ru:?č, s'ma: pa 'mi:idva š'la: po i:?ga, ga od'v?:zala. Po'te:im pa F'ra:nc je
'bi:u 'j?:zn, je 're:ik g'r?:m kr do'm?:u. Mi:idva pa se've:ida še 'ni:isma 'm?:la 'du:?st pa g'ree:ma. S'ma: 're:ikla z'de:i ih 'b?:ma pa še 'mi:idva 'ma:l s'pa:rla u:?ne. Pa s'ma: š'la: skri'va:j pa s'ma: im, ko so 'mee:l 'm?:pede pa s'ma: im 'gu:ume spus'ti:ila. 'Ta:k da po'te:im so 'm?:gl 'pe:iš 'ji:it do'm?:u…
ANALIZA
GLASOSLOVJE:
Samoglasniški sistem:
DOLGI:
(V priponi.)
Štajersko narečje ne loči kratkih in dolgih naglašenih zlogov; vsi naglašeni zlogi so dolgi.
NENAGLAŠENI SAMOGLASNIKI:
Onemitev končnega nenaglašenega i in u (stareiš, soseid); v besedilu to ni dosledno upoštevano; lahko pa trdim, da tako govorimo, kadar nas diktafon ne ovira.
Nenaglašena skupina -aj se asimilira v i (skupi).
MODERNA VOKALNA REDUKCIJA
Velik vpliv je imela moderna vokalna redukcija.
" i se reducira do ničle stopnje (bejžal)
" o se reducira do ničle stopnje (mal)
" e se reducira do ničle stopnje (počasn)
" u se reducira do ničle stopnje (sosejd)
" a se reducira do ? (t?t)
Soglasniški sistem:
" nekdanji mehki ń je prešel v j (svíja),
" nekdanji mehki ĺ je otrdel in govore zanj navadni srednji l (klúč),
" skupina šč se asimilira v š (klejše),
" j se opušča (bol)
" končni l v besedah moškega spola (deležnik na l) zamenjuje končni u (držu)
OBLIKOSLOVJE:
" maskulinizacija srednjih samostalnikov
" feminizacija množinskih srednjih samostalnikov (vrate)
" pri moških samostalnikih v stranskih sklonih množine posplošijo ženske a-jevske končnice (-am, -ah, -ami)
" končnica -ma v prvi osebi dvojine sedanjika glagolov (dájlama)
" pripona -na- v nedoločniku in deležniku glagolov II. vrste (píknat)
" kazalni zaimek tót(le), t?t
" dolgi nedoločnik (kupovat)
SKLADNJA:
" pogosto se pojavlja veznik pa
" veliko je kazalnih zaimkov
Raziskovanje svojega narečja je bilo zelo zanimivo. Ob poglabljanju sem prišla do takšnih zaključkov, katerih nisem prej nikoli opazila.
Res je tudi, da ima diktafon svojo moč, kajti v šentjurskem narečju nikoli ne rečemo "seveda", kar je gospod Novak striktno govoril, ampak se poslužujemo besede "vejžda". Pa naj dodam, da je še polno drugih besed, katere so značilne le za naše narečje in jih gospod ni uporabil, če pa že, pa ni bil dosleden.
VIR IN LITERATURA
Vir:
1. Hinko Novak - šentjurski govor
Literatura:
1. Marc L. Greenberg: Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika. Maribor: Aristej, 2002.
2. Tine Logar: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, 1996.
3. Tine Logar: Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993.
Priloga:
1. Kaseta
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
