6.11.2004
Načrtovanje in priprava preverjanja in ocenjevanja dosežkov učencev |
objavil: Miha Knavs, Davorin Bole
Število ogledov: 845 |
|
 |
Kaj je preverjanje znanja
Preverjanje in ocenjevanje dosežkov učencev je sestavni del aktivnosti učiteljev in učencev v izobraževalno-vzgojnem procesu in je praviloma ustrezno načrtovano in pripravljeno v okviru celotne priprave.
Pogosto se pokaže, da je ocenjevanje in preverjanje dokaj šibko pripravljeno, zato mu namenjamo v tokratnem seminarju toliko pozornosti, saj bo ocenjevanje in pripravljanje preverjanj učencev ena izmed naših nalog, ko doštudiramo in nastopimo pred učenci.
"Preverjanje in ocenjevanje dosežkov učencev se pojavlja v različnih fazah izobraževalno-vzgojnega procesa, vendar je najpogosteje najbolj zgoščeno v fazi verifikacije. Verifikacija je faza, v kateri iščemo povratne informcije o opravljenem delu v prejšnjih fazah, to pa pogosto zajema tudi preverjanje in ocenjevanje dosežkov (znanja) učencev.
V fazi verifikacije gre prvenstveno za analizo opravljenega procesa in oblikovanje povratne informacije učiteljem in učencem, ki je pomembna za nadaljnjo aktivnost učencev in učiteljev." (Kramar 1994, str. 76)
Vir: Kramar 1994, str. 77.
Kdaj ocenjevati in kako
"Ocenjevanje rezultatov se ne pojavlja pri vsaki verifikaciji, ker bi učenca oviralo pri analizi procesa in njegovih rezultatov. Če takšni analizi sledi ocena za posamezne učence, jih ta odvrača od sodelovanja, zlasti če bi to razkrilo določene pomanjkljivosti znanja oziroma rezultatov. Upoštevati moramo, da se učenci pri preverjanju in ocenjevanju dosežkov počutijo zelo napeto, kar pogosto vpliva tudi na njihove rezultate, na odnose med učitelji in učenci in tudi na odnos do samega izobraževanja in izobraževalnega sistema. S takšnim načinom preverjanja učitelj ne bo učencev pripravil do tega, da bi se sproti pripravljali na pouk. Učenci, zlasti pa dijaki, iz takšnih situacij iščejo drugačne izhode in rešitve (špricanje, ...), ki pa navdno njihov odnos še slabšajo." (Kramar 1994, str. 77)
Pomembno je torej, da je preverjanje in ocenjevanje načrtovano in dobro pripraljeno.
Zakaj in čemu? (vzok in namen)
Kaj? (vsebina in objekt)
Kdaj? (faza procesa, čas, datum)
Koga? (dogovor, napoved učencem)
Kako? (vrsta preverjanja)
Kriteriji za vrednotenje in oblikovanje ocen
Vir: Kramar 1994, str. 78.
Bistvo preverjanja in ocenjevanja je ugotoviti dosežke in jih ustrezno ovrednotiti. To pomeni, da učenci s preverjanjem dobijo kakovostno povratno informacijo o svojih dosežkih, ki so tudi ustrezno ovrednoteni in ocenjeni.
"Če se ravnamo po pedagoških, didaktičnih in psiholoških načelih, je ustreznejše preverjanje po zaokroženih didaktičnih celotah, administrativna določila o preverjanju pa bolj navajajo k ocenjevanju in preverjanju po določenih ocenjevalnih obdobjih.
V konkretnih primerih bo učitelj upošteval oboje, vendar mora biti preverjanje in ocenjevanje v prvi vrsti pedagoško, psihološko in didaktično utemeljeno in ustrezno. Slabo je, če je ocenjevanje in preverjanje naravnano le k pridobivanju določenega števila ocen." (Kramar 1994, str. 79)
V srednjih šolah imamo naprimer tri ocenjevalna obdobja in mnogi učitelji so težili k temu, da je imel vsak dijak tri ocene v vsakem ocenjevalnem obdobju, ker je učitelj tako najlažje izračunal popreček in je bilo končno zaključevanje ocen poenostavljeno, kar pa ne pomeni, da je bilo zananje dovolj kvalitetno preverjeno, kajti ocene so bile mnogokrat pridobljene prisiljeno in ob nepravem času. Takemu načinu se mora učitelj, ki upošteva pedagoška in didaktična načela, izogibati.
Preverjanje in ocenjevanje ne sme biti naključno, zato naj ga učitelj načtruje. Omenili smo že, naj bi praviloma potekalo po obravnavanih zaključenih celotah, to je po didaktičnem sklopu ali po več didaktičnih sklopih, ki tvorijo integriano celoto. Konkretne razmere pa so pogostokrat drugačne: veliko število učencev, njihova različnost, omejen čas, potreba po sprotnih povratnih informacijah, zato bo preverjanje in ocenjevanje potekalo tudi med izvajanjem širših enot.
Načrtovanje ocenjevanja
Preverjanje znanja mora biti načrtovano, saj je pomembno za učence in dijake, le-ti pa morajo naprej vedeti, kdaj bodo preverjani za oceno. Lahko se odločimo za napovedano ali pa za dogovorjeno spraševanje za oceno. Poanta dogovorjenega in napovedanega spraševanja je v tem, da si lahko učenci in dijaki sami načrtujejo lastno delo in da v šolo ne prihajajo s strahom in v napetosti, da bodo danes morda oni na vrsti za ocenjevanje, kar dijaki rešujejo s t. i. špricanjem.
"Dogovarjanje in napovedovanje ocenjevanja naj bo stalno in sprotno. Poleg tega naj bo določeno, kar pomeni, da je napovedan dan (datum), in ne le splošno, da bo naprimer v maju preverjanje in ocenjevanje. Tudi razporeditev preverjanja za celo šolsko leto je vprašljiva, saj pri tem ni možno predvideti vseh tistih razlogov, ki jih je pri preverjanju potrebno upoštevati. Nujno je sodelovanje vseh učiteljev oddelka oziroma razreda, da tako upoštevajo realne konkretne razmere v oddelku oziroma razredu in tako poskrbijo za ustrezno razporeditev aktivnosti, nalog in obveznosti učencev in dijakov. Pri tem velja opozorilo, da je potrebna določena toleranca in fleksibilnost, da v utemeljenih razlogih napovedi in dogovore ustrezno spremenimo." (Kramar 1994, str. 80)
Tu se pojavlja dilema, da učenec, ki je že bil vprašan za oceno in le-to dobil, pri naslednjih urah manj dejavno ali pa sploh ne bo sodeloval. (Obrni se s tem vprašanjem na ostale študente v predavalnici in izzovi diskusijo: Napovedano spraševanje in ocenjevanje da ali ne.)
"Priprava preverjanja in ocenjevanja obsega tudi pripravo odgovorov in vprašanj. Znano je, da je odgovor pri spraševanju odvisen od vprašanja, zato je zlasti za preverjanje, kjer odgovore ocenjujemo, potrebno vprašanja dobro pripraviti. Pri oblikovanju vprašanj izhajamo iz predvidenih pričakovanih odgovorov, ti pa so izpeljani iz cilejv in njim pripadajočih vsebin. Poleg same snovi preverjanja vplivajo na vprašanja tudi značilnosti razreda in posameznih učencev. Vprašanja naj bodo s tega vidika oblikovana tako, da se bodo prilagajala posebnostim vprašanega." (Kramar 1994, str. 80)
"Glede na raznolikost ciljev in učencev, je v šoli potrebno ustno, pisno in praktično preverjanje znanja za ocenjevanje. Pri odločanju o vrsti preverjanja je pomembna snov preverjanja, torej značilnost predmeta. Različne vrste preverjanja pa niso odvisne le od snovi temveč tudi od učencev. Nekaterim bolj ustreza ustno, drugim pisno, zato je potrebno smiselno kombinirati različne načine oziroma vrste preverjanja." (prav tam)
Dober učitelj se mora izogibati hitremu načinu pridobivanja ocen zaradi določenih zadreg in časovnih stisk. To vsekakor ni pravi način.
Kriteriji ocenjevanja
Oblikovanje kriterijev za vrednotenje dosežkov znanja in oblikovanje ocen je za učitelja gotovo ena težjih in zapletenejših nalog. Kriteriji za vrednotenje dosežkov so izpeljani iz ciljev in vsebin izobraževalno-vzgojnega procesa.
Za orientacijo pri pripravi kriterijev so lahko v oporo naslednji elementi za obliko ocen:
Kriteriji Ocena
Samostojna logična razlaga, rekonstrukcija podatkov, razširjanje, uporaba, povezovanje, integracija empiričnih in učnih podatkov, sistematiziranje, oblikovanje celot. odlično 5
Oblikovanje odgovorov s svojimi besedami, pojasnjevanje, primerjanje, logična razlaga, povezovanje podobnega, razlikovanje. prav dobro 4
Pravilno oblikovanje odgovorov, iskanje adekvatnih izrazov, pravilne definicije. dobro 3
Pravilno, a nesistematično oblikovani odgovori, navadna obnova, slabo razumevanje. zadostno 2
Nepoznavanje dejstev in operacij, napačne razlage, napačno ravnanje, molk, nesodelovanje. nezadostno 1
Vir: Kramar 1994, str. 80.
"Pri tem se pojavi tudi vprašanje, kaj naj vpliva na oceno in kaj naj ocenjevalec pri ocenjevanju upošteva. Zasledimo mnenja, da naj se ocena nanaša na rezultat, in mnenja, naj učitelj upošteva tudi učenčeve okoliščine, ki so vplivale na doseganje rezultatov. S tem dobiva ocena bolj pedagoško funkcijo, vendar pa se pri tem pojavlja vprašanje objektivnosti ocene." (Kramar 1994, str. 80)
Oblikovanje ocene naj bo javno, kar pomeni, da učitelj oceno pove in jo tudi utemelji. Tudi za to naj nčtruje čas in poskrbi, da bodo takšne situacije pedagoško, psihološko in didaktično ustrezne. (Povprašaj študente v predavalnici, kaj oni menijo o tem, da se ocena javno pove in da ne ostane tajnost. Povprašaj jih za njihove izkušnje.)
Učitelj v pripravi preverjanja in ocenjevanja teži k temu, da bi bilo to z vseh relevantnih vidikov ustrezno in da bi tudi sama ocena pozitivno učinkovala. Zato se bo na ocenjevanje ptipravil tako, da bo imela ocena v čimvečji meri naslednje značilnosti:
(Tabelo najdeš v priponi.)
Vir: Kramar 1994, str. 81.
"Ob tem pa postaja vse bolj jasno, da številčna ocena vseh teh značilnosti ne zmore, zato jo v začetnem obdobju šolanja vse bolj izpodriva uveljavljanje opisnega ocenjevanja, v nadaljnjem šolanju pa naj bi se številčno ocenjevanje povezovalo, dopolnjevalo in izboljševalo s povezovanjem z opisnim ocenjevanjem. To pa potrebo po temeljitem stalnem načtrovanju in pripravi preverjanja in ocenjevanja samo še povečuje." (Kramar 1994, str. 81)
Sklepne ugotovitve
Prišla sva do spoznanja, da je ocenjevanje v tovrstnem šolskem sistemu nujno, čeprav ni vedno objektivno. Ocene so neke vrste motivacija in jih je na ta način, kot jih pridobivamo v našem šolskem sistemu, s pomočjo kontrolnih nalog, spraševanj, ... učitelju najenostavneje pridobiti. Idealno bi bilo, da znanja ne bi merili s številkami, temveč da bi s pridobljenim teoretičnim znanjem sožitno dopolnjevali praktično znanje in razvijali svojo lastno osebnost in sposobnosti. Merilo ne bi smel biti en sam izpit, temveč dolgotrajnejše delo. Dejstvo pa je, da pri taki količini učencev tega ni mogoče izpeljati, zato je potrebno sklepanje najboljših kompromisov, ki so velikokrat odvisni od najrazličnejših okoliščin in dejavnikov.
Viri in literatura:
Kramar, M. (1994). Načrtovanje in priprava izobraževalno-vzgojnega procesa v šoli. Nova Gorica : Educa.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
