domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Brezplačne seminarske naloge in učne priprave
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje seminarskih nalog po google

 
Knjižni jezik
Književnost
Didaktika
Dialektologija
Folkloristika
Skladnja
 
  www gostovanje sloHOST
gostovanje spletnih strani in izdelava spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
kvalitetno in cenovno ugodno lektoriranje
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
6.11.2004
Blažič, M. (1992): Kreativno pisanje
objavil: Nataša Čavničar
Število ogledov: 2400

A. SHEMA KREATIVNEGA PISANJA

1. KREATIVNI INPUT

Kreativni input je branje pred pisanjem. To branje je lahko kreativno, kritično in osebno. Gre za razvijanje sposobnosti večplastnega branja, kjer učenci dejavno sodelujejo.


1.1. KREATIVNO BRANJE

Razvijanje sposobnosti kreativnega branja je spodbujanje doživljanja in razumevanja besedila ter lastne dejavnosti učencev. Pri kreativnem branju učenec sodeluje kot ustvarjalno bitje. Ne zadostuje le enkratno branje besedila.
Kreativno branje ni prirojena sposobnost. Branje in interpretiranje literarnih besedil je spretnost, ki jo je mogoče privzgojiti in z znanjem poglobiti. Zato je treba branje literarnih besedil razvijati. Naloga učitelja je, da pomaga učencem razvijati njihovo lastno spretnost za doživljanje, razumevanje in interpretacijo. Učitelj to doseže le z visoko toleranco, fleksibilnostjo in strokovno usposobljenostjo. Kreativno branje razvija literarno senzibilnost, literarni okus, samostojnost in ustvarjalen odnos do književnosti. Izhodišče za kreativno branje je proces spoznavanja literarnega besedila, ki ima emocionalne in racionalne elemente. Besedilo je po Ingardnu večplastno in učenci zaznajo le nekatere plasti. S kreativnim branjem pa učenci s pomočjo učitelja in drugih učencev konkretizirajo tudi tiste plasti, ki jih niso takoj zaznali. Tako gre tukaj za konstruktiven dialog učenec-učitelj oz. učenec-učenci v obliki seminarskega dela o prebranem.
Kreativno branje in pisanje je smiselno le kot kontinuirana in sistematična dejavnost od začetkov šolanja.


1.2. KRITIČNO BRANJE

Pri odkrivanju in spodbujanju ustvarjalnosti je potrebna tudi kritičnost. Za razvijanje sposobnosti kritičnega branja in izražanja osebnega mnenja, si lahko pomagamo z obstoječimi kritiškimi ocenami besedila, saj s tem damo učencem možnost primerjave in analize. Kritično branje postavlja učenca v položaj kritika in presojevalca.
Kritično branje obsega analizo besedila, interpretacijo, vrednotenje in primerjanje z drugimi interpretacijami. S tem spodbujamo učenčevo zaznavanje, kritično refleksijo, analogije, problemska vprašanja in intelektualno dejavnost učenca.
Kritično branje zahteva kritiško metodo dela. Učitelj rešuje probleme literarnega besedila skupaj z učenci. S to metodo razvija sposobnost primerjanja in vrednotenja, odkriva vzročno posledične odnose in zahteva argumentacijo. Delo je lahko organizirano v skupinah ali individualno.


1.3. OSEBNO BRANJE

Osebno branje je, kadar učenci samostojno iščejo pomen literarnih besedil. Učitelj jih mora k temu vzpodbujati. Pomaga jim lahko s sistemom vprašanj in podvprašanj.
Osebno branje sledi kreativnemu in kritičnemu branju, ko je učenec pripravljen in motiviran za samostojno recepcijo besedila. Na podlagi tega lahko izoblikuje svoj osebni literarno- estetski odnos do besedila.
Osebno branje nudi otroku možnost za širjenje izkušenj. Omogoča fantazijsko doživljanje lastne stvarnosti in nedoživetih možnosti ter pomeni pripravo na morebitne situacije, težave in spore. Od učenca zahteva večjo intelektualno, čustveno in socialno zrelost.



2. KREATIVNI OUTPUT

Navodila za kreativno pisanje spodbudijo literarno ustvarjalnost le pri človeku, ki jo ima v sebi, a je ne zna ali ne zmore izraziti. Tistim, ki tega ne zmorejo, ta navodila povečajo senzibilnost branja.


2.1. "ODPRTI" TEKSTI

Ustvarjalno mišljenje je spontan proces in pri delu z otroki je treba posvetiti prvo šolsko uro pripravi ure, ki je namenjena ustvarjanju. Dramatizaciji je potrebno posvetiti veliko pozornosti, saj zraven ustvarjalnega mišljenja razvija še mnoge druge osebnostne lastnosti. Pri tem moramo paziti, da uporabljamo t.i. odprte tekste, ki nudijo več rešitev. Samo pri takšnih besedilih se lahko izrazi ustvarjalnost.


2.2. POUSTVARJALNO PISANJE

Poustvarjalnemu pisanju bi lahko rekli tudi reproduktivna ustvarjalnost, kreativna predelava informacij ali v otroškem žargonu plonkanje. Gre za učenje literarne teorije skozi poustvarjalni postopek. Pišoči z lastno ustvarjalnostjo dekodira ustvarjalni proces in njegove strukturne sestavine. Pri poustvarjanlnem pisanju naj imajo učenci na razpolago priročnike, leksikone, knjige ipd. zato, da si spomina ne obremenjujejo z reprodukciji, ampak se posvetijo kreativni predelavi informacij.


2.3. USTVARJALNO-KREATIVNO PISANJE

Gre za proces in spodbujanje izvirne ustvarjalnosti učencev. Bistvo ustvarjalnega pisanja je odprto mišljenje, ki zahteva analogijo, redukcijo, prestrukturiranje, koordinacijo, imaginacijo, abstrakcijo, generalizacijo in kreacijo. Bistvena je miselna sproščenost in visoka stopnja osebne svobode. Vse to pa zahteva koncentracijo in čas.


2.4. KRITIČNO PISANJE

Kritično pisanje je pisanje neumetnostnih besedil: interpretativnih esejev, recenzij, kritik ipd. Na prvem mestu mora biti ustvarjalnost, šele nato kritičnost. Če je kritičnost pred ustvarjalnostjo, jo zatre.
V prvi, ustvarjalni, fazi je bistveno seznanjenje s problemom in zbiranje gradiva.
V končni fazi, ubeseditvi, je ključnega pomena kritičnost in samokritičnost.


B. KREATIVNO PISANJE PO RAZVOJNIH FAZAH


1. KREATIVNO PISANJE


1.1. KREATIVNO "PISANJE" V PREDŠOLSKEM OBDOBJU - IGRA

Kreativno pisanje v predšolskem obdobju povezuje jezikovno, literarno, umetnostno in splošno kulturo v smiselno celoto, ki je v tesni povezavi s spoznavanjem, dojemanjem in izražanjem skozi risbo, gib, besedo, razgovor in dialog. Otrokove spoznavne in čustvene potenciale odkrivamo in spodbujamo skozi literarno igro. Tako negujemo osebno rast ter socializiramo njegovo življenje in delo.
Smotri in naloge literarne vzgoje v vrtcih, uresničenih skozi igro, so naslednji:
- poimenovanje in opisovanje predmetov, oseb, dejanj, pojavov;
- iskanje podobnosti in razlik;
- izražanje misli;
- sproščeno sporazumevanje;
- kreativna obnova;
- spodbujanje ustvarjalnosti;
- izražanje lastnih občutkov;
- pripovedovanje o domišljijskem svetu;

Branje:
I. Prvo branje naj bo z naravno intonacijo, da zadostimo otroški vedoželjnosti, kar velja predvsem za nova besedila.
II. Drugo branje naj bo interpretativno, prilagojeno zvrsti besedila. Pri tem pomagajo tudi otroci.
III. V tretji fazi otroci medsebojno dramatizirajo besedilo. Pustimo jim čas za razmislek in jim dovolimo, da spreminjajo in ustvarjajo zgodbo.

Literarno nadarjene otroke v vrtcu spoznamo po hitrejšem dojemanju, razvitejšem besednem zakladu, spretnosti v izražanju, samostojnem mišljenju, izvirnih idejah, ipd.


1.2.KREATIVNO PISANJE V ŠOLSKEM OBDOBJU - IGRA, MALA ŠOLA, PRVO RAZREDI OŠ

Za predšolske otroke je pomembna predvsem zgodba, za šolarje pa zlasti njihov odnos do zgodbe, junaka.
Pogoji za literarno vzgojo v šoli so prijetno in demokratično vzdušje, sproščeni odnosi in interdisciplinarni pristop.
Najpomembnejša je povratna informacija, ki je večinoma ustna. Moramo jo spodbujati, saj s tem spodbujamo literarno senzibilnost, percepcijo, intelektualni napor in domišljijo. Spodbujati pa moramo tudi kritično mnenje. Najlažje ga spodbujamo, če otroka vprašamo za njegovo osebno mnenje.
Ustvarjalno in domišljijsko mišljenje spodbujamo z različnimi oblikami:
- interdisciplinarne obnove;
- ustne interpretacije;
- doživljanje besedila oz. slike;
- razvijanje analogne zgodbe;

Glavni problem je motivacija ustvarjalnega mišljenja učenca. Uporabimo lahko:
- zunanjo, verbalno motivacijo (branje, obnova, dramatizacija, pogovor o prebranem,…);
- zunanjo, vizualno motivacijo (risbe, predmeti, slike, filmi, lutkovne predstave, televizija,…);
- zunanjo, auditivno motivacijo (zvoki, šumi,…);


2. RAZVOJNE FAZE PRI OTROCIH

LETA RAZRED ZNAČILNOSTI
4-6 razvoj ustvarjalnih sposobnosti: fluentnosti idej, fleksibilnosti in izvirnosti
6-7 1. kriza - prehod iz vrtca v osnovno šolo
7-8 1.
8-9 2.
9-10 3. oživljanje ustvarjalnih sposobnosti
10-11 4. 2. kriza - padec ustvarjalnosti (največje kriza)
11-12 prehod iz razredne na predmetno stopnjo
12-13 5. naraščanje fluentnosti idej
13-14 6. naraščanje originalnosti
14-15 7.
15-16 8. 3. kriza - kratek padec ustvarjalnosti;
prehod iz osnovne v srednjo šolo
15-19 1.-4. letnik
17 3. letnik SŠ razvoj in višek ustvarjalnih sposobnosti


3. RAZVOJNI ORIS LITERARNE USTVARJALNOSTI


3.1. OD 4. DO 6. LETA

V predbralnem obdobju otrokom beremo slikanice v prozni, verzni ali dramski obliki. Otroci so dovzetni za otroške rime, kratke zgodbice iz otroškega in živalskega sveta. Radi poslušajo iste knjige, pravljice, ki imajo optimističen pogled na svet.
Značilnosti tega obdobja:
- besedna kreativnost;
- sprevračanje in izmišljanje besed;
- igre rim, ipd;
Pogovori z igračami so prvi monološki in dialoški poskusi ustvarjanja.
V tem obdobju se otroci raje izražajo likovno kot literarno, zato pravljice navadno rišejo. Pri ustvarjanju prehajamo od znanih besedil preko polznanih do novih, saj je lažje delati variacije na že znane pravljice kot na nove.


3.2. OD 1. DO 3. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE

Otroci imajo prvo literarno krizo že za seboj. Večina jih samostojno bere in ustvarja. Lotijo se prvih ustvarjalnih poskusov (pesmice z rimami ali brez, zgodbice,…). Spodbujamo jih z vizualno poezijo (list v obliki svinčnika, hiše, rišejo zgodbe,…). Poudarjamo temeljna čustvena stanja in motive za čustveno stanje junaka. Pri kreativnem branju poudarjamo vsebino, osebe, temo, lastnosti oseb in okoliščine. Predvsem moramo prisluhniti njihovemu bralnemu okusu in jih spodbujati, da govorijo o prebranem. Kreativno branje vzpodbujamo s sistemom vprašanj in podvprašanj.
Spodbujati moramo tudi ustno pripovedovanje osebnih doživetij in dogodkov. Za bogatitev besedišča je v tem obdobju primerno dopolnjevanje stavkov, zgodb, domišljijski spisi, ipd.


3.3. OD 4. DO 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE

To je obdobje t. i. bralne mrzlice. Radi berejo in pišejo dinamične zgodbe iz Orienta, antike, ljudske pravljice, znanstveno fantastične zgodbe, pustolovske knjige - predvsem veliko akcije.
Značilnost tega obdobja so tudi fotokopirani razredni časopisi s podobnimi rubrikami, kot jih imajo uradni časopisi. Pri nekaterih učencih se začne mikro ustvarjalni proces, ki je prepoznaven z zavestnim iskanjem besed, uporabo metafor,…, in ta način izražanja je potrebno vzpodbujati.
Učence najbolj zanima zgodba in literarni junak, ki je spreten, pošten in njihove starosti. Daje jim upanje in vliva pogum, da bodo tudi sami zmogli premagati ovire, ki jih postavlja realni svet.
Poveča se zanimanje za gledališče, televizijo, filme, mladinske časopise, manj zanimiva pa je poezija. Zanimata jih sleng in žargon, zato so vaje, kjer ju lahko uporabljajo, več kot dobrodošle.
Otroci začno razmišljati o motivih, zakaj je nekdo nekaj storil. To imenujemo proces ponotranjanja problemov, ki ustreza razvojni fazi otroka, ko začne razmišljati o sebi in svetu. Učence zato navajamo na opis dogajanj in stanj, za iskanje navadnih in nenavadnih besednih zvez in pomenskih družin.


3.4. 6., 7. IN 8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE

V obdobju med 13. in 15. letom ima večina že izoblikovan literarni okus. Pride do t. i. diferenciacije branja. Učence zanima motivacija literarnega junaka. Radi, vendar skrivno, pišejo dnevnike in krajšo poezijo. Pri urah kreativnega branja naj zato pišejo pustolovske, znanstvenofantastične, domišljijske spise in potopise. Primerno je tudi pisanje anekdot, šal, humorističnih in sproščenih dogodivščin.
Veliko mladih v tem obdobju sploh ne bere in ne piše, če pa berejo, so to trivialni teksti, plitka besedila modnih popevk. Mladostniki berejo in pišejo zaradi radovednosti, hrepenenja in identifikacije. Omogočiti jim moramo, da sami določijo teme za kreativne spise in imeti moramo veliko potrpljenja.
Pri govorno-domišljijskih vajah naj bodo učenci pozorni na elemente, ki gradijo zvočno sliko: tempo, ritem, intonacija, pavze, jakost, barva in register glasu.


3.5. OD 1. DO 4. LETNIKA SREDNJE ŠOLE

V srednji šoli večina mladostnikov doseže ustvarjalni vrh. Zanima jih poezija, proza in drama ter strokovna literatura. Dijaki so izredno kritični. S pomočjo pisanja presegajo lastno utesnjenost, iščejo smisel življenja, zanima jih introspekcija, svet in perspektiva. V njihovem ustvarjanju je veliko črnogledosti, obupa, kljubovalnosti, ipd.
Tukaj so skoraj idealni pogoji za pisanje Vaj v slogu; tematiko bi naj dijaki predlagali sami. To je tudi idealen čas za polliterarni pristop - pisanje kritik, polemik, intervjujev, reklam, ipd. ter za interdisciplinarni pristop - dramatizacija, uglasbitev, video, multimedijske prireditve.
Za večino je konec obdobja tudi konec ustvarjanja, saj se raje pasivno zabavajo, kot da bi se posvetili branju kake knjige ali celo pisanju. Družba in okolje sta prispevala svoje in škoda je skoraj nepopravljiva, vendar se s sistematičnim delom vseeno da kaj doseči.


C. LITERATURA

Blažič, M.: Kreativno pisanje. ZRSŠŠ, Ljubljana, 1992. str. 25-40.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: DI-kreativno_pisanje.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Free agilityhoster.com websites - webdirectory - linkexchange
Web directory at webdir.agilityhoster.com - add your sites for free - free link exchange.

Create automatic Login to Windows Account with windows registry
How to automatic login to Windows Account using windows registry
Free websites listing and linkexchange - News & Media
Free submission to our Web Directory - Category News & Media.

Free websites listing and linkexchange - Internet
Free submission to our Web Directory - Category Internet.


Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.