6.11.2004
Kako narediti učno uro s slovarjem slovenskega knjižnega jezika in slovenskim pravopisom bolj zanimivo? |
objavil: Martina Kodrnja
Število ogledov: 2357 |
|
 |
(Preglednejše naslove najdete v priponi.)
V šoli, tako osnovni kot srednji, se vse premalo uporablja Slovar slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ) in Slovenski pravopis (v nadaljevanju SP). To spoznanje me je vzpodbudilo k pisanju seminarske naloge na že znano temo.
Pomislite nekaj let nazaj, ko ste še sedeli v srednješolskih klopeh. Kolikokrat je učitelj pri pouku materinščine prinesel v razred SSKJ ? Ali ste slišali za SP? Jaz nikoli. Naredimo mi temu konec in skupaj sestavimo idealno uro s slovarjem in pravopisom.
Slovensko pravopisje je mlado, staro komaj sto dve leti. Takrat je avstrijsko cesarsko kraljevo ministrstvo za uk in bogočastje leta 1899 naložilo profesorju Franu Levcu težavno nalogo - normiranje slovenskega jezika za šolske potrebe. Od prvega do pred kratkim (november 2001) izdanega pravopisa (nastajal je 30 let), se je slovenščina razbohotila, pa v veliki meri tudi osiromašila. Menjali so se režimi, politične okoliščine, celotna nacionalna duhovna pokrajina.
Prvi pravopis je bil torej Levčev (1899), drugi Breznikov (1920), tretji Breznik - Ramovšev (1935), četrti Ramovšev (1950) in peti Bajčev (1962). Od tretjega naprej so sicer slovenski pravopisi skupinsko delo in so povezani s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.
SSKJ je enojezični razlagalni slovar srednjega obsega. Nadaljuje slovaropisno tradicijo, katere začetki segajo že v čas protestantizma, ko je Adam Bohorič dodal Dalmatinovemu Pentatevru iz leta 1578 poseben Register z 205 slovenskimi besedami. Število teh besed se v Bibliji poveča in tako so tudi nadaljevali številni drugi leksikografi ( Megiser, Sommaripa,…). Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar je bil do izida SSKJ največji in najboljši slovenski slovar. Naš prvi enojezični slovar je v letih 1935-1936 izdal Joža Glonar.
Zamisel o "velikem akademskem slovarju" se je porodila približno sočasno z ustanovitvijo akademije leta 1938. Uresničevati se je začela po letu 1945, ko je bil v okviru SAZU ustanovljen Inštitut za slovenski jezik. Leta 1991 smo dobili nov SSKJ.
Vse pogosteje se slišijo posplošene ocene, da se mlajše generacije vse teže in površneje izražajo. Najbolj opazno in kritizirani je tako izražanje v šoli, pri pouku, še posebej pri materinščini. Sonja Starc opaža, da se dijaki tako pisno kot ustno vedno slabše izražajo. V upovedovanju svojih misli, pri poimenovanju snovi in pojmov so največkrat površni. Pogosto se zgodi, da besed ne uporabljajo smiselno, da pomena uporabljene besede sploh ne razumejo.
Za zanimivost vam lahko povem, da : če besedne zveze ali besede ne razumejo, seže po SSKJ 13% učencev, 53% poskuša ugotoviti njen pomen iz sobesedila, 20% poiščejo razlago pomena v leksikonih, slovarju tujk in 14% vpraša po pomenu neznane besede starše, učitelja ali sošolce.
Kako navadimo dijaka uporabljati slovar?
Dijak mora spoznati, da mu slovar ponuja o besedi različne informacije: od pomena, rabe, slovničnih kategorij,… Srednješolski učni načrt predvideva že v prvem letniku obravnavo poglavja o rabi jezikovnih priročnikov. Slovar lahko začnemo uporabljati že takoj na začetku poglavja o besedoslovju.
(Kako pouk začrtati, povzemam po Sonji Stars*)
Pouk načrtujemo tako, da so učenci med uro čim bolj zaposleni, da poskušajo o novi snovi čim več sami izvedeti in nekatere ugotovitve že tudi predvideti. Njihova spoznanja nato skupaj preverimo v Slovarju in učbeniku, jih popravimo in dopolnimo.
Učenci delajo v dvojicah (če je slovarjev dovolj).
1. korak
Za motivacijo ponudimo dijakom Slovarje v prelistavanje in brskanje po njih, sami si izberejo besedo in njihov pomen.
Tak način vpeljevanja v delo s Slovarjem se izkaže za zabavnega, kajti sami si navadno izberejo tabujske besede, vulgarizme in preverjajo, če so zapisane v Slovarju.
2. korak
Ta korak zahteva resnejši pristop. Dijakom ponudimo v obravnavo nekaj besed - gesel.
Pri prvem obravnavanju ponujenih besed se dijaki osredotočijo le na njihov pomen. Najprej ga poskušajo sami razložiti, nato svoje razlage primerjajo med seboj, lahko jih tudi popravijo, zatem pravilnost svoje razlage preverijo v SSKJ.
3. korak
Odslej imajo dijaki pred seboj Slovar oziroma fotokopijo obravnavanega gesla.
Ob ponujenem geslu začnejo dijaki spoznavati in natančneje obravnavati zgradbo geselskega članka.
Pri izbiri besed, ki jih damo dijakom v slovarsko obravnavo, pazimo, da izberemo take, ob katerih bodo dijaki osvojili osnovna znanja iz besedoslovja, povezana z nekaterimi znanji iz oblikoslovja. ( To pomeni poznavanje naslednjih pojmov: polnopomenske - nepolnopomenske besede, enopomenske - večpomenske besede, homonimi, sinonimi, hipernimi, prevzete besede,…).
4. korak
Nekoliko zahtevnejša je naloga sestavljanja geselskega članka ali celo lastnega slovarčka. Pri tem izhajajo dijaki iz besedišča z njim poznanega področja. Ni pomembno, katero besedo obravnavajo kot geslo v geselskem članku, pomembno je, da jo predstavijo z vsemi potrebnimi slovarskimi oznakami.
Učencem je Slovar vedno na voljo pri pisanju šolskih nalog in popravi le-teh, da sami ugotovijo, zakaj smo v nalogi označili nekaj za narobe.
Omenjana gesla in vprašanja za delo s SSKJ najdete v prilogi.
Na zelo podoben način se lahko lotimo tudi ure s SP.
Kako s Pleteršnikom? Menim, da bi bilo dobro, da bi učence seznanili tudi s tem slovarjem.
Pleteršnik je izšel 1894-95. Vse do izida SSKJ, smo ga uporabljali kot enojezični slovar slovenskega jezika. Sedaj pravimo, da je ostal ključ za spoznanja o življenju besed. Vsebuje namreč gradivo o nastajanju različnih jezikovnih zvrsti, zlasti strokovnega jezika, in je edini slovarski popis virov - knjig od reformacije dalje, periodike in do tedaj zbranega in obdelanega slovarskega gradiva.
Nekaj primerov nalog, dodajam v prilogi.
"Če izhajamo iz ugotovitve, da so besede osnovni gradbeni material vsakega jezika (pravilnost oblik pride kasneje!), moramo izdelati ustrezen načrt slovarske vzgoje. Žal opažamo, da je ravno ta ravnina jezikovne vzgoje zanemarjena, da se terminologija največkrat obravnava nenačrtovano in nesistematično, predvsem pa preveč površno. Učitelj navadno razloži neznano besedo, ko opazi, da je učenci ne razumejo, toda ne vzame si dovolj časa, da bi neznana beseda prišla v vsakdanjo rabo. Tako marsikdaj učenci spoznajo le približen pomen besede, včasih ga popolnoma zgrešijo, vsekakor pa jim nova beseda ne obogati njihovega osebnega slovarja." (Tuta Ban, V. (1994). Metoda igre pri slovarskem delu jezikovne vzgoje. Šolska ura s SSKJ.- Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport Ljubljana.)
Zakaj se ne bi učili igraje tudi v šoli?
Igra je zelo dobra motivacija. Motivirani otroci pa so vedno uspešni. Torej bo učitelj, ki zna skozi igro in aktivno raziskovanje bistriti učence tudi priljubljen in uspešen.
Primere kako se lahko igramo s SSKJ navajam v prilogi.
Tako. Upam, da sem vam s to nalogo odprla nove ideje, kako narediti uro slovenskega jezika bolj zanimivo. Zabavamo se lahko tako s Slovarjem kot s Pravopisom, tako z igro kot z domišljijo. Poskusite.
Hajnšek Fosterič, M. (2001). Pravopis 2001. Večer, Maribor, LVII, št. 264 (17452), str. 2.
Lazar, B. (1994). O nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Šolska ura s SSKJ.- Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport Ljubljana.
Starc, S. (1994). Delo s SSKJ pri pouku slovenskega jezika. Šolska ura s SSKJ.- Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport Ljubljana.
Mercina, M. (1994). Kam s Pleteršnikom. Šolska ura s SSKJ.- Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport Ljubljana.
Tuta Ban, V. (1994). Metoda igre pri slovarskem delu jezikovne vzgoje. Šolska ura s SSKJ.- Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport Ljubljana.
PRILOGE:
Seznam gesel,
vprašanja pri delu s SSKJ,
vprašanja pri delu s Pleteršnikom,
igre s SSKJ,
fotokopija strani iz SP, SSKJ in Pleteršnikovega slovarja.
LITERATURA:
Hajnšek Forstnerič, Melita (2001). Pravopis 2001. Večer, Maribor, LVII, št. 264 (17452), str.2.
Futar-Lazar-Mercina-Pangerc-Starc-Tuta (1994). Šolska ura s SSKJ.- Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
URA S SSKJ:
1. korak
Za motivacijo ponudimo dijakom Slovarje v prelistavanje in brskanje po njih, sami si izberejo besedo in poiščejo njen pomen.
2.korak
Ta korak zahteva "resnejši" pristop. Dijakom ponudimo v obravnavo nekaj besed - gesel. Dijaki se osredotočijo le na njihov pomen.
3. korak
Odslej imajo dijaki pred seboj Slovar oziroma fotokopijo obravnavanega gesla. Dijaki začnejo spoznavati in natančneje obravnavati zgradbo geselskega članka.
4. korak
Dijaki poskušajo s sestavljanjem svojega geselskega članka ali celo lastnega slovarčka.
SEZNAM GESEL:
abelstvo (stilno-plastni kvalifikator); aids (terminološki kvalifikator); beseda; darker; džez; fiksati; gips; govoriti; jagned; jazz; kruhodajalec; morje; oksidirati; prašič; printer; prst; spodaj; streha; strelen; streljati; šaljiv; šavsniti; strelast; trava; topol; turist; v; zgoraj; žival
VPRAŠANJA PRI DELU S SSKJ:
1. Napiši nekaj frazeologemov z glagolom govoriti. S katerima kvalifikatorjema sta po tvoji presoji označena primera: "govoriti čez koga" in "soseda spet ne govorita"?
2. Ali pomeni "govoriti o izkušnjah" enako kot "govoriti iz izkušenj"?
3. Zapiši besede besedne družine morje in jih označi pomensko, besednovrstno, stilnopomensko, terminološko, ekspresivno.
4. Ali predvidevaš, da bodo terminološko gnezdo gesla morje sestavljali samo geografski termini?
VPRAŠANJA K PLETERŠNIKOVEM SLOVARJU:
1. Kaj pomenijo prve krajšave - zaglavja v Pleteršnikovih geselskih člankih?
2. V Uvodu poiščite razlage za druge krajšave!
3. Primerjaj naglasna znamenja!
4. Oblikujte povzetek - opišite, kako je sestavljen geselski članek v Pleteršniku. Njegovo zgradbo primerjaj s SSKJ.
IGRA S SSKJ:
Izberemo katerokoli netvorjeno besedo, čim krajšo, npr.:DIM.
1. Iz te osnove najprej naberemo znane besede: dimnik, dimnikar, dimnikarstvo, dimnikarček,…
2. Ko izčrpamo svoje znanje si pomagamo s SSKJ.
3. Iz kratke besedice nastane že cela zgodba. Nastane lahko tudi pravi slovarček omenjene besedne družine.
4. Igra se nadaljuje, če se vprašamo, kaj znamo napraviti z dimom?
5. Potem lahko razlikujemo vrste dima.
6. Našli bomo celo vrsto besednih zvez, rečenic in pregovorov.
7. Če imamo v razredu koga, ki obvlada kakšen tuj jezik, se poigramo še s tem.
8. Usmerimo se na metafore (kaj vse raste, kakšen pomen ima vse beseda "jezik",…).
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
