2.UVOD
V seminarski nalogi bom obravnavala roman pisateljice Elfriede Jelinek, Ljubimki. Predstavila bom avtorico, zgodbo, osebe, posebnosti in novost svetovne literature tedanjega časa, ki je povezana s tem romanom.
3. O AVTORICI
Elfried Jelinek, rojena leta 1946, je že na začetku svoje poti, ob mladinskem kulturnem tednu v Innsbrucku 1969, pobrala obe nagradi, za poezijo in prozo, in tudi napade avstrijskih svobodnjakov.
Od prve pesniške zbirke Lisas Schatten (1967) naprej zaznamuje njen slog radikalen eksperiment in njeno avtorsko stališče brezkompromisna ironija, najsi gre za romane Michael (1972), Bukolit (1979), Pianistka (1983), Sla (1989) in podobne.
Literarna kritika in teorija se sicer radi zatekata k feminističnemu in poststrukturalističnemu tolmačenju njenih besedil, vendar je to početje enostransko, kadar ne vključujejo avtoričine politične intence. Njena opredelitev za marksizem v zahodnem smislu pomeni, da pri svojih analizah sodobnega življenja uporablja ekonomsko in socialno optiko, ko opozarja na družbeno in kulturno opredeljenost ne le posameznika, temveč predvsem njegovih zaznavnih in vedenjskih vzorcev, kot jih zrcali jezik.
4. Elfried Jelinek: ROMAN LJUBIMKI
Nastanek:
Ljubimki sta izšli leta 1975, ko je nemško pišoči in beroči literarni prostor začel osvajati pojem "ženske literature".
Na takem ozadju je ta roman z vso svojo dovršeno konstruiranostjo in spolzko površinskostjo moral šokirati; zaradi svoje jezikovne agresivnosti in brutalnosti imaginiranih slik, zaradi ubesedenja vsega tistega, česar tudi ženske nikakor ne želijo slišati oz. brati, je do dolčene mere deloval tudi odbijajoče.
To vmesno obdobje je potrdilo inovativnost in literarno prepričljivost poetike Elfriede Jelinek ter razprostrlo njene neslutne razsežnosti; avtorično outsiderstvo je znak radikalnosti njene pozicije in sociohistorične realnosti njenega ožjega okolja, ne pa literarne izobčenosti, zato velja danes za eno najvidnejših predstavnic avstrijske sodobne književnosti.
(povzetek iz spremne besede Neve Šlibar)
Povzetek zgodbe:
V romanu je vzporedno predstavljeno življenje dveh žensk Brigitte in Paule, ter njun boj za lepši jutri, zmagata lahko le tako da si poiščeta ugledne partnerje in se z njima poročita.
Brigitte prihaja iz mestnega okolja in je zaposlena, kot delavka brez poklica, v tovarni nederčkov. Svojo boljšo bodočnost vidi v poroki s Heinzom, kateri prihaja iz premožnejše družine in bo nekoč dobil vse prihranke svojih staršev, tako, da bo lahko odprl svojo elektro-trgovino. Tako bo Brigittina bodočnost popolna.
Paula je stara 15 let prihaja iz podeželja in obiskuje šiviljsko šolo, ter sanjari o lepšem življenju, polnem čustev, potovanj, prijaznem in ljubečem možu in šivilstvu. Ko pa spozna Ericha postane on njena edina skrb, z njim izgubi nedolžnost, zanosi in tako se začne njeno trpeče življenje.
Medtem v Brigittino življenje stopi Susi, ki je potencialna žena za Heinza, toda Brigitte se z vsemi močmi bori proti njej in se trudi da bi zanosila. To ji tudi uspe, zdaj ji Heinz pripada in njena bodočnost je popolna. Sledi poroka, rojstvo otroka, odprtje podjetja, odselitev tasta in tašče, njeno življenje je popolno.
Paula pa postaja vedno bolj otopela in nesrečna.
Zaradi zanositve je tepena od staršev, Erich pa se noče poročiti z njo, ter celo dvomi v očetovstvo.
Po vsem Paulinem trpljenju , končno sledi poroka z Erichom in življenje v sobici njegovih staršev. Sledi še en otrok, Erich zelo pije, Paula naredi izpit za avto in življenje vzame v svoje roke. Začne prodajati svoje telo, da bi tako sebi in svojim otrokom omogočila lepšo bodočnost. Vse to se razve in tako je konec Paulinega zakona z Erichom, izgubi pa tudi otroke.
Na koncu se zaposli v tovarni kjer je Brigitte začela in šiva nederčke ter živi v stanovanju, ki je last tovarne.
Oznaka glavnih oseb:
BRIGITTE
-je mestno dekle, ima zelo lepe lase, željo po lepši bodočnosti s Henzom za katero se je pripravljena boriti z vsemi močmi. Je zelo odločna in vztrajna.
Pozna pravo pot in na njej je nihče ne omaja. Te njene lastnosti jo pripeljejo do želenega družbenega položaja.
PAULA
-je podeželjsko dekle,ki veliko sanjari o lepšem življenju in si želi boljši materijalen položaj in ljubezen. Želi si nekakšen pobeg iz trenutne situacije. Je komanj petnajst letno dekle, brez pravega realnega pogleda na svet, vse želi doseči sama, uresničiti želi svoja sanjarjenja. Prevelika mera neodraslosti in naivnosti pa ji to ne dopustita, zato se vda v usodo. Njena zgodba se konča žalostno.
ERICH
-je samovšečnež in hladen.Ima lepo postavo in oblije, je pa neobziren do ostalih, vdaja se pijači in gostilniškemu življenju. Za svoja dejanja ne zna odgovarjati, ne izpolnjuje svojih obveznosti, v nasprotju s tem pa je zelo priden delavec.
Je velik krivec Paulinega propada, saj ji ne nudi opore kot se za može spodobi, po glavi mu rojijo samo motorji, hitri avtomobili in pijača.
HEINZ
-je odgovoren človek in bodoči podjetnik. Brigitte na začetku ne ljubi, toda ko z njim zanosi, izpolni svoje dolžnosti, jo poroči in vzljubi ter skrbi za otroka in njo. Postane pa tudi uspešen podjetnik.
SUSI
- pojavlja se v zgodbi med Heinzom in Brigitte. Je zelo ponosna na svoje znanje o gospodinjstvu. Misli, da je predobra za Heinza, tod Briggite je kljub temu ljubosumna na njo. Je nedolžna, do vseh prijazna, športnica in iz premožne družine. Postane študentka in koncu se poroči z nekim študentom.
Snov, tema, motivi
-snov je vzeta iz mestneg in podeželjskega življenja
-osnovna TEMA je odčaranje ljubezen, ki deluje preko "ekonomije čustev".
-MOTIV: najpogostejši motiv je motiv ljubezni z različnimi podstavami(Paulina ljubezen do Ericha, ljubezen do otrok, ljubezen zaradi ekonomske koristi…)
Temu motivu sledijo še motivi nezakonske matere, življenskega standarda, bodočnosti, pijančevanja, dela…
5. ZUNANJA FORMA
*zunanja zgradba
Roman je sestavljen iz osemintridesetih poglavij. Kompozicijsko pa zgodba razpade na dva dela, ki se izmenjujeta; eden kaže Paulino, drugi pa Brigitteino
življenje.
*zunanji stil ali jezikovni slog in jezik
V romanu se pojavlja glasovno označevanje, igranje in preigravanje konkretnih in prenesenih pomenov besedišča, sopomenk in podpomenk. Zasledimo tudi večpomenskost jezikovnih prvin; mešanje in razgrajevanje različnih jezikovnih ploskev, neposredni in skriti citati… To je značilnost modernističnih besedil.
Jezik uporablja kot sredstvo izražanja sebe, svoje volje in misli ter poimenovanja nad stvarmi in svetom.Uporablja veliko vulgarnih izrazov (češplja), jezik je zelo hladen, čustva so opisana zelo pusto.
Stavki in lastna imena so brez velikih začetnic, v delu jih ni zaslediti. Ločila so postavljena. Poglavja so označena z nekakšnimi "ključnimi" besedami.
Dogodki se nizajo brez razumnega zaporedja, zgodbe se prepletajo.
5.NOTRANJA ZGRADBA
V romanu se prepletajo značilnosti feminizma, seksizma, marksizma in čustvene ekonomije.
Modelni značaj njenih figur, ki se vedno pojavljajo v parih; Paula in Brigitte, Brigitte in Susi, Brigitte in Heinz, Paula in Erich, otroci in starši itd, po strukturalnih načelih jih definira le razlika, ki je poudarjena od vsega začetka nadbesedilno, ne le preko satire in razgradnje jezika, miselnih in čustvenih vzorcev, predstav o "ženskosti" in ženskih vlogah, ki jih ponujajo pogoršani romani z ljubezenskimi zgodbami, namenjeni ženski publiki.
*pripovedovalec
-je avktorialni, saj dogajanje in usode junakov spremlja z razlaganjem in komentarji.
*dogajalni kraj
- Brigittina zgodba se dogaja v meščanskem okolju, Paulina pa v podeželjskem.
*notranji stil ali ritem dogajanja dogajalni čas
- ni natančno določen, vemo samo da je Paula stara petnajst let, ko se začne
Sledimo počasnemu dogajanju in razpletu dveh življenskih zgodb. Prevladuje epičnost.
V odlomkih Paulinega sanjarjenja ne govorimo o epičnosti temveč o liričnosti.
6. INTERPRETACIJA DELA
Roman Ljubimki je zame nekako posebno delo, saj ne predstavlja samo tematike časa, ko je knjiga izšla, ampak tudi tematiko sodobnega časa. To je tematika, "ekonomije čustev".Avtorica je skozi roman predstavila življenji dveh žensk, Paule in Brigitte. Brigitte katera se zna v življenju pravilno odločati in slediti svojemu cilju, čeprav mora zato marsikaj preterpeti, je to ne omaja in sledi svojemu cilju do konca. Ne kaže svojih čustev in te tudi ne vplivajo na njene odločitve.
Na začetku zgodbe najprej spoznamo Brigitte, ki je mlada šivilja, ki dela v tovarni nederčkov in hrepeni po poroki z premožnejšim človekom, kot je Heinz, v katerega sicer ni zaljubljena, toda on je edina možnost, da se povspne na višji družbeni položaj. V njem vidi odrešilno bitje, ki jo bo rešilo iz trenutnega družbenega položaja, zato se je pripravljena zanj boriti. Poroka z njim ji bo namreč prinesla ustaljeno življenje, otroke, hišo, denar, moža, ne bo več delala v tovarni, ostala bo doma, skrbela bo za otroke in Heinza ter bo postala ugledna gospa.
To Brigittina borba za Heinzovo naklonjenost je zelo izrazito prikazana. Najprej naleti na problem pri njegovih starših, ker je ne sprejmejo, toda ona se kljub vsemu trudi ostati potrpežljiva, prijazna, ustrežljiva, da si bi jih pridobila na svojo stran. Do njih se zelo lepo obnaša, čeprav jih v resnici ne prenese. Tolaži se z mislijo, da bodo Heinzu dali denar in mu pomagali pri odprtju podjetja, ona pa se bo z njim poročila in tako dobila plačilo za svojo potrpežljivost.
V njeno razmerje se vmeša tudi Susi, ki je mlada ambiciozna študentka, športnica in povrhu vsega še prihaja iz premožne družine. Heinzova mati meni, da je Susi primernejša za njenega sina, kot pa Brigitte. Tako se mora Brigitte zopet boriti za njega, saj se kljub temu, da Susi trdi, da je za Heinza predobra in ga noče imeti, boji da ga bo izgubila. Zato se odloči, da bo tem strahovom prišla do dna in se bo potrudila, da bo z njim zanosila in to je namreč tudi eden izmed njenih ciljev. Heinz se ji gabi, toda ko le pride priložnost ga zvabi v posteljo in tako ji počasi uspe, da zanosi. Njeni cilji in želje se v popolnosti uresničijo, ko postane Henzova žena, mu rodi otroka in njegovi starši, ki jih Brigitte sovraži, ker so jo pri njenih načrtih ovirali, se končno odselijo. Tako postane njeno življenje popolno.
Kot njeno pravo nasprotje se nam v romanu kaže Paula, ki je komaj petnajst letno dekle. Prihaja iz vaškega okolja, je pod močnim vplivom staršev in materi pomaga oskrbovati brata in svojega očeta. Na zunaj je mirno in pridno dekle, ki obiskuje šiviljsko šolo in sanja, da bo nekoč spoznala premožnega, lepega, skrbnega, ljubečega moža, bo veliko potovala, živela v izobilju in svetu polnem idilične ljubezni. Medtem ko je obiskovala šolo in še ni srečala idealnega moškega, pa se je včasih poigrala s kakšnim veseljakom in to na samem, da bi ohranila lep glas o sebi. Tako se je nekega dne hotela pozabavati z Erichom, ki je bil sicer delaven fant, toda ni prihajal iz premožne družine in rad je pijančeval ter se zabaval z ženskami. Vanj se je tudi zaljubila in skupaj sta odšla v neki skeden, kjer je Paula izgubila nedolžnost in zanosila.
Na začetku je Paula imela iste cilje kot Brigitte, samo da je želela zraven vsega še čustveno življenje, toda sedaj ko je zanosila si samo želi, da bi jo Erich ljubil in sprejel njenega otroka za svojega. Doma je bila zaradi zanositve tepena, kar kaže na ostro vzgojo njenih staršev, in zabičano ji je bilo, da otrok ne sme biti nezakonski ter da se mora z njegovim očetom poročiti. Toda Erich, ki je bil zelo ponosen nase in mu je bilo samsko življenje in pijančevanje pogodu. Otroka sprva sploh ni hotel priznati, toda čez čas ga je le priznal in tako sta se s Paulo preselila v sobico njunih staršev kjer sta živela z dvema otrokoma. Živeli so revno, tako da so se komanj preživljali, Erich pa se je čedalje bolj vdajal pijači.
Paula je naredila vozniški izpit in je v obupu in pomankanju ter skrbi, da bi preživela svoje otroke začela v mestu prodajati svoje telo. To jo je pripeljalo v razpad njenega zakona in njen propad. Zgubila je otroke in začela delati v tovarni. Končala je tam kjer je Brigitte začela.
V takšno življenjsko usodo je Paulo potisnilo vaško življenje, stroga vzgoja staršev, nerazgledanost, neizkušenost in najstniška naivnost. Ni bila takšna kot Brigitte, pa čeprav je tudi ona hrepenela po lepšem življenju. Hotela je vse kar je hotela Brigitte in pa tudi iskreno ljubezen, ne samo korist in to jo je potisnilo v njen telesni in duhovni propad. Živela je s človekom, ki ga je imela rada in sama je hotela preživljati družino, toda njena prezgodnja nosečnost ji je to preprečila, saj je zaradi tega morala pustiti šolo.
Tako je živela na socialnem robu in za izboljšanje življenskega standarda se je odločila, da bo začela prodajati svoje telo. Kar pa je dejansko Brigitte tudi počela, toda na nekako uglajen način kjer ni bilo prisotno prešuštvo in zato ni vedel nihče drugi kakor ona sama v sebi. Pri Pauli jaz ne bi rekla da gre za tako imenovano ekonomijo čustev ampak za ekonomijo telesa. Čustva so pri njej pristna, saj Ericha ljubi, prodaja pa svoje telo in moških, ki jim ga prodaja ne ljubi.
Pri njej gre za prešuštvo in prodajanje telesa več moškim in zato jo ljudje obsodijo. To izve tudi Erich, njen mož, ki ga je na tak način prevarala.
To ravnanje pa za takratno in tudi današnjo družbo ni pozitivno in moralno dopustno. Paula torej propade zato, ker je ljubila in hotela pomagati svojemu možu in otrokom zaživeti lepše življenje, pa čeprav je za njihovo srečo žrtvovala svojo dušo in telo.
Če gledamo na Brigittino situacijo s strani tako imenovane ekonomije čustev, ugotovimo, da tukaj pravzaprav ne gre za čustven svet; svet ljubezni, moralnih vrednot, spoštovanja… Gre namreč za nekakšno "prodajo telesa", toda ne pod moralno nedopustljivim vrednotami, in to je za družbo dopustljivo in primerno.
Brigitte se Heinz namreč zdi grd, zaudarja in spolnost z njim ji je neprijetna, toda le tako bo ga lahko osvojila in zaživela lepše življenje. Na takšen način bo tudi dobila otroka in tako bo Heinz zavedno njen in nobena ji ne bo prevzela njegovega imetja. Ko se bo poročila bo namreč to imetje tudi njeno.
Ta Brigittin opis Heinza in njen cilj spolnosti vsekakor kažejo, da prodaja svoje telo, da bi dobila tisto kar si želi. Vse skupaj pa počne samo na bolj moralen način kot Paula. Čeprav Heinza ne ljubi, saj si želi samo njegovo imetje in s tem višji socialni status, je nihče ne obsoja, ker ne vedo kaj si ona misli in kakšni so njeni dejanski cilji. Okolica lahko vidi samo mlado žensko, ki ima rada svojega izbranca za katerega se je pripravljena tudi boriti. Toda kar nam v zgodbi razlaga ona, kakšno je njeno mnenje o Heinzu in kakšni so njeni cilji, na samo potrjuje, da tudi ona prodaja svoje telo.
Brigitte je otrok sredstvo za pridobitev Heinzovega premoženja in spodobnejšega življenja. Nosečnost ji prinese poroko in življenjsko udobje ter uresničitev ciljev. Pauli pa prav nasprotno, zaradi nosečnosti ne more izpolniti svojih sanj, da bi končala šolo in svoji bodoči družini zagotovila udobno življenje. Nosečnost jo pahne v bedo, trpljenje in še na večji socialni rob.
Prinese ji sicer življenje s človekom ki ga ljubi, toda on njej ne vrača te ljubezni to jo prizadene in hoče spremeniti odnose in standard svoje družine. Kar pa ji ne uspe, temveč jo pripelje še do večjega družinskega nerazumevanja in problemov in na koncu tudi v propad vsega kar ima.
Paula v življenju ne želi izkoriščati drugih ampak hoče sama uspeti, želi si samo ljubezni. Brigitte pa hoče na lahek način priti do denarja, otroka, moža, celo družbeni status si hoče zvišati preko nekoga drugega. Za moža si izbere Heinza, ki ji lahko vse to nudi in tako po najlažji poti uspe v življenju. Medtem ko se Paula trudi za svoj družbeni status in življenski standard ji življenje vedno znova zadaja krute in nepravične udarce, Brigitte, ki pa se za čustva ne zmeni in hrepeni samo po materialnih stvareh pa vse uspeva in tudi doseže kar si želi.
Skozi usodo življenja teh dveh žensk ugotovimo, kaj pomeni "ekonomija čustev", in sicer, če ženska ustvarja svojo bodočnost na temelju ekonomije, se pravi kako na čim lažji način priti iz družbenega dna na uglednejše družbeno mesto mora vztrajati pri svojem cilju in se ne sme ozirati na okoliščine in soudeležence, ampak mora vztrajati pri svojem, torej "cilj opravičuje sredstva", ne sme gledati na svoja čustva. Čustva namreč žensko pripeljejo na družbeno dno, kakor so pripeljala Paulo. Brigitte, ki pa jih ni upoštevala in je sledila modelu "ekonomije čustev", pa se je povzpela iz družbenega dna na ugledni položaj.
7. ZAKLJUČEK
Delo se mi je zdelo nekako realno in sodobno, saj je problem "ekonomije čustev" po mojem mnenju tudi problem današnje družbe.
V delu se mi ne zdi primerna uporaba vulgarnih izrazov in nepravilna uporaba velike začetnice.
Na začetku mi je bila tudi malo nerazumljiva, toda kot celota mi je bila všeč.
8. LITERATURA
Ljubimki/Elfriede Jelinek; (prevod Slavko Šerc; spremna beseda Neva Šilbar).
V Ljubljani:Cankarjeva založba, 1996. (Zbirka XX. Stoletja)
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
