domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Brezplačne seminarske naloge in učne priprave
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje seminarskih nalog po google

 
Knjižni jezik
Književnost
Didaktika
Dialektologija
Folkloristika
Skladnja
 
  www gostovanje sloHOST
gostovanje spletnih strani in izdelava spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
kvalitetno in cenovno ugodno lektoriranje
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
9.11.2004
Janez Cigler: Sreča v nesreči
objavil: Martina Kodrnja
Število ogledov: 96
ŽIVLJENJEPIS IN DELA AVTORJA

Doba, v kateri je Janez Cigler rasel, se razvijal in ki je bila odločilna tudi za njegovo slovstveno delovanje, je čas velikih evropskih pretresov po francoski revoluciji, čas napoleonskih vojsk, Napoleonovih zmag, njegovega padca in čas trdovratnega odpora proti pridobitvam francoske svobode, enakosti in bratstva.

Janez Cigler se je rodil 7. maja 1792 v tedanjem Udmatu pri Ljubljani, umrl 11. aprila 1869 v Višnji gori. V Ljubljani je končal gimnazijo, modroslovje in bogoslovje. Ker je bil za mašniško posvečenje še premlad, so ga poslali za domačega učitelja na neko kranjsko graščino, po posvetitvi pa za kaplana na Kolovrat. Kaplanoval je še v Dobu, v Škocjanu pri Mokronogu in pri Sv. Petru v Ljubljani, bil nato upravitelj v Toplicah na Dolenjskem in kaznilniški kurat na Gradu v Ljubljani, ko je postal župnik v Višnji gori. Tam je ostal do smrti in tu je tudi pokopan. Na grobnem spomeniku, ki danes že razpada, je tale napis, ki si ga je sestavil sam:
Tukaj trupla prah počiva,
Duša tam plačilo vživa,
kličem milo 'z temne jame:
moli, o prijatel, zame!

Veselje do slovenskega jezika in slovstva mu je vzbudil Valentin vodnik, ki je bil njegov učitelj v gimnaziji. Njegove pesmi je znal na pamet še v starejših letih. Z jezikovnimi nazori je vplival nanj tudi Matevž Ravnikar. Zanimanje za slovenščino mu je podal župnik Janez Bedenčič (znan nabožni pisatelj janzenist in jožefinec). Šola v francoski dobi in življenjske razmere so ga zgodaj prisilile, da se je naučil tujih jezikov. Poleg slovenščine in klasičnih jezikov je dobro znal še nemščino, francoščino, italijanščino, ruščino in srbohrvaščino. Na stara leta se je učil še angleščino.
Ciglerjev značaj: bil je miren, prijazen, previden, natančen, gostoljuben, dobrosrčen, zmeren, delaven.
Pisati je začel že kot kaplan v Ljubljani; oskrbel je baje prevod Litanij od svih svetnikov ino matere božje. Bil je tudi med ustanovitelji lista Slavinja, ki pa ga vlada ni dovolila. Od leta 1828 je pridno pisateljeval in vsako leto izdal eno knjižico nabožne vsebine. Redno je objavljal različne članke in pesmi po časopisih in zbornikih. Cigler je pisal za ljudstvo in ne za izobražence. Ljudstvu je bila namenjena tudi Sreča v nesreči. Kako je javnost delo sprejela, ne vemo, ker ni najti po tedanjih ljubljanskih časopisih nobenih poročil. Šele 22 let po prvem natisu je o knjigi obširno spregovoril Fran Levstik. Najprej v Popotovanju iz Litije do Čateža, še istega leta pa tudi v treh številkah Janežičevega Slovenskega Glasnika.


POVZETEK ZGODBE

"Uvod.V vasi blizu večjega mesta stoji že od nekdaj sloveča tovarna Sukna. V tej vasi živi delavec Franc Svetin. Starši so mu zgodaj umrli, zato se je zanj zavzel lastnik suknarne. Poslal ga je v šolo, da se navadi brati in pisati. Poslej dela Svetin v tovarni, S pridnostjo si prisluži toliko, da si zgradi hišo in si prikupi nekaj njiv. Nato se oženi s kuharico Nežo Trpinc, ki mu po dveh letih srečnega zakonskega življenja rodi dvojčka. Prvemu dasta ime Janez, drugemu Pavel. Zanju lepo skrbita in ju vzgajata v krščanskem duhu.
Prvi del. Izbruhne vojna z Napoleonom. Oče Franc mora na vojsko, mati Neža pa ostane sama s fantičema. V sili se zadolžuje, tako da pride posestevce nazadnje na boben. Družina se razkropi: Pavle gre za pastirja, Janeza vzame k sebi neki pek v Trstu, mati si poišče službo na nekem gradu na Štajerskem. - Pavle je ubogljiv pastirček, s pomočjo dobrih ljudi pride v šole, najprej v nemški Gradec, nato na Dunaj, srečno konča modroslovne in bogoslovne študije, dobi službo dvornega svetovalca ter postane celo škof. Nekega dne se oglasi pri njem francoski vojak, ubežnik iz ruskega ujetništva, Bazil Hudon po imenu, in ga prosi, naj obišče njegovega hudo bolnega prijatelja - barona Karla Gapa. To rad stori. Ko baron ozdravi, se vsi trije odpeljejo proti Ljubljani. V nekem mestu na Štajerskem najde škof svojo mater, Pavle odvede svojo s seboj, Bazil Hudon pa se vrne v Francijo.
Drugi del. Drugi dvojček - Janez Svetin - služi pri nekem peku v Trstu. V službi je zelo vesten, ves prosti čas porabi za izobraževanje. Zato ga ima gospodar zelo rad. Nekega dne najde na sprehodu ob morju denarnico in jo vrne lastniku. Že naslednjega dne pride k Janezovemu gospodarju bogat trgovec, lastnik zgubljene denarnice, in pregovori gospodarja, da sme Janez k njemu v službo. Kmalu ga od njega drug trgovec odvede na Francosko, v mesto Toulon. Janez se pri novem gospodarju pokaže pošten in zmožen, gospodarjeva hči Kristina je pripravljena, da se z njim poroči. Vsi ga imajo radi, samo njegov tovariš in tekmec Ludovik Bodin ga ne trpi.Gospodarju izmakne denar in ga podtakne Janezu. Tega zdaj obdolže tatvine, zapro in obsodijo na smrt. Toda resnica zmaga. Ludvik v sanjah govori in se izda, da je on kradel; tako usmrte njega, Janez pa se poroči s trgovčevo hčerjo.
Tretji del. Oče France Svetin je po svetu mnogo izkusil. Prišel je v francosko ujetništvo, nato pa v Franciji sedem let delal pri nekem suknarju. Toda izbruhnila je vojna med Francozi in Španci in moral je iti na vojsko. Na Španskem reši življenje nekemu generalu M., na poti v Francijo napadejo ladjo morski razbojniki, ujamejo Svetina in ga kot sužnja prodajo v Alžir. Po dveh letih se mu posreči, da pobegne, a mora spet okusiti trpljenje kot suženj pri nekemu farmarju v Ameriki. Tam ga sreča general, ki mu je bil Svetin rešil življenje. General je farmarjev znanec, odkupi Svetina in odputuje z njim v Francijo, v Toulon. Trgovec, pri katerem je Janez v službi, je generalov prijatelj, in ker prav tedaj slave Janezovo poroko s trgovčevo hčerko, povabijo na ženitovanje tudi generala s prijateljem Svetinom. Tu se sreča sin z očetom. Po srečnem naključju izvesta tudi za usodo matere in Pavla. , in sicer prav od Bazila Hudona, trgovčevega prijatelja, ki mu je bil Pavel pomagal, da se je srečno vrnil iz ruskega ujetn
ištva v domovino. Potem si Svetinovi začno redno dopisovati.
Povest se konča z verskomoralnim poukom: dobrota je poplačana, hudobija kaznovana."

MOTIVI

Motiv matere, ki ostane sama z nebogljenimi otroki in v sili posestevce zadolži, da pride na boben, gotovo ni nič nenavadnega v vojni dobi in Ciglerju so bile kot duševnemu pastirju reve takih družin vsekakor dobro znane. Tudi motiv neubogljivega sina (Karla Gapa), ki je po sili šel od matere v vojsko nad Rusa, je moral biti v tisti dobi znan kakor pač v vsaki vojni. Podoba potrpežljivega pastirja Pavleta, ki za svojo uslugo noče plačati, in podoba pozabljivega prijatelja Zormana, ki se v obilnosti ni spomnil svojega dobrotnika, součenca Pavleta, dokler mu ta ne pride v hišo.


JEZIK

Jezikovno ni prave barvitosti v povesti. Vse osebe govorijo enak jezik, ki je književni tedanje dobe, zlasti starejšega, izrazito prosvetljensko usmerjenega rodu. Glavna poteza prosvetljenskega sloga je jasnost v izražanju. Zato je prva naloga pisatelja in govornika, da se izraža tako, da ga nedvoumno vsi razumejo: otroci in odrasli, preprosti in izobraženi.
V pravopisu Cigler ni dosleden in kajpada ne sledi novejši rabi metelkovcev. Le deloma se drži Kopitarjeve in Vodnikove pisave, ki upošteva moderno vokalno redukcijo. Zelo pogosto postavlja naglasna znamenja.
V glasoslovju se nekajkrat srečamo na gorenjsko narečno obliko drujiga. Dosledno uporablja gorenjski š namesto dolenjskega šč.
Oblikoslovje se kaže v tedanjem knjižnem jeziku.
Cigler uporablja zelo veliko nemških izposojenk, sintaktičnih germanizmov in tujih besednih zvez. V besedilu zasledimo tudi marsikakšen domač izraz ali reklo, ki je danes že v pozabi.

OSEBE

PAVEL:
Cigler bi lahko duhovnika Pavla realneje očrtal. Pavel je kot otrok ravno tako pameten kot učen škof (prim. prvo srečanje z baronom in baronico, ko jima deli nauke in skoraj čudodelno ustavi kri ranjenemu kočijažu). Poteze njegovega značaja so od mladih nog ista: ubogljiv, priden in prizadeven pastirček ni maral slabih prijateljev, rad je ubogal gospodarja in gospodinjo, ni bil igračast; rad je bral knjige, bil potrpežljiv in nesebičen, iskreno pobožen, vesten učenec; bil zvest in uslužen prijatelj, ki si je zanj od ust "pritrgoval", usmiljen, v vsem zvest, v sreči nikoli prevzeten; odkritosrčen, pošten, nedolžnega srca, ponižen, hvaležen; ni se maščeval; bil je vsem lep vzgled krščanske ljubezni; delaven, skromen in preprost tudi kot škof; ljubezniv sin, vzor človeka, ki vedno zaupa v Boga. - Slabih lastnosti nima, kvečjemu nekoliko ničemernosti, ko mu je bolj všeč vožnja z gospodo, kot pa denar.

NEŽA:
Je takšna kot vse dobre matere. Pobožna, zvesta, skrbna, delavna, tiha, vdana v božjo voljo in njegovo usodo. Nima slabih lastnosti.
JANEZ:
Je priden in pobožen že kot otrok, ki se skrbno drži materinih opominov, se varuje slabih prijateljev, je delaven, ubogljiv, pripraven za vse, ponižen, vljuden, olikan, ni igračast, rad bere, je pošten in nesebičen, popolnoma zvest v službi, odkritosrčen, potrpežljiv, se v sreči ne prevzama, hrepeni po očetu, materi in domovini, vedno trdo zaupa v Boga in njegovo previdnost, se ne da zapeljati v greh, spravljiv prijatelj, svetopisemsko potrpežljiv v trpljenju, neomahljiv v pravici in resnici. Nima slabih lastnosti.

FRANCE:
Od mladosti je dober, pošten in pobožen; sam si pomaga že kot otrok, ko so mu starši pomrli; je priden, delaven, varčen in gospodaren; ljubezniv in zvest mož, ki živi s svojo ženo po božjih zapovedih. Je hvaležen Bogu, skrben za otroke in dom, ne hodi v gostilno; zaupa v Boga, se nanj zanese in mirno vda v njegovo voljo, ko mora v vojno; v vseh rečeh umen in prebrisan, zvest in ponižen služabnik; pogumen, da reši ujetega generala M., nekoliko zvit; zvest varuh tujega blaga; potrpežljiv, priden tudi v suženjstvu, miren in skromen celo v končni sreči.- Kot slabost bi mu lahko šteli nevoljo, ko se mora vojskovati s Španci, zvitost, s katero reši generala M. in beg iz afriškega suženjstva.

Tudi ostale osebe v povesti, ki so mimogrede očrtane, so vzorne, le Bodina zapelje ljubosumnost in zavist v hudobijo, vendar se naposled spokori. Karel Gap je bil za svojo neposlušnost dovolj kaznovan in se je v trpljenju popolnoma obrnil k Bogu.


TEMA

Skladnja s tem povedanim je tema Ciglerjeve povesti. Njeno bistvo je povzeto z zaključnimi besedami, češ da Bog včasih že na tem sicer nesrečnem svetu dodeli srečo človeku, ki tudi v najhujših stiskah ne izgubi vere vanj. V besedilu je razvidno tistikratno krščansko poimenovanje sreče: natančna meja med srečo in nesrečo je zarisana šele v onostranstvu, v večnosti. Tam šele Bog, ki vse vidi in vse ve, dobre in zveste nagradi z večno naklonjenostjo - srečo (nebesa), ter grešnike z večnim, to je popolnim in neovrgljivim pogubljenjem - nesrečo (peklom). Kar se dogaja srečnega in nesrečnega tostran, je vse zelo prividno in relativno. Človeka lahko nenadoma doleti velikanska sreča, pa se mu, če ne bo ravnal po božjih postavah, vse hitro sprevrže.


MISELNE IN OBLIKOVNE OSNOVE

Za prosvetljenca in duhovnika Ciglerja, zmernega janzenista, je povsem umljivo, da se mu zgodba razvija iz verske in nravno-vzgojne osnove. Zato je zgodba sama sebi namen. Glavna miselna osnova ji je plačilo za neomejeno zaupanje v božjo previdnost. Bog da "včasih že na tem svetu srečo v nesreči, če človek tudi v nesreči vedno Bogu zvest ostane," sklepa Cigler svojo povest. Ciglerjev pogled na svet je krščansko idealističen s trdno vero, da ga ni tako hudobnega človeka, ki bi se ne mogel spreobrniti in poboljšati. Zato so Ciglerjeve osebe dosledno dobre, vdane Bogu in delajo samo to, kar Bog hoče in je njemu prav. Sebe pravzaprav ne vidijo, vedno le Boga in bližnjega; s tem izgubijo ves videz življenjske resničnosti. Edini Ludovik Bodin je hudoben; nekoliko hudobije je v morskih roparjih in priganjačih sužnjev v Alžiru.
Sonca je v povesti preveč. Prav tako meglena in nerealna je njihova zemlja. Pokrajine sploh ne vidi. Njegovi ljudje sicer gledajo v nebo, toda sonca in zvezd ne vidijo; samo črno noč in oblake ob hudi uri in vodo, ki jo je treba preplavati in prebresti. Dovolj je v povesti romantične solzavosti - ob vsaki priliki se jočejo in vzdihujejo. Osebe niso nikoli od srca vesele.


POMEN

Zakaj je Sreča v nesreči kljub vsem snovnim in zlasti oblikovnim napakam ugajala, da jo je ljudstvo rado bralo? Na to nam odgovori Fran Levstik. Glavno, kar Levstik hvali je domača snov, ki je časovno blizu, in pa romantična pisanost dogodkov v povesti, ki teši ljudsko radovednost. Prav tako pa godijo ljudski miselnosti pisateljevi nazori o življenju in njegovih potrebah: všeč mu je poudarjanje duhovniškega poklica; ugaja mu tudi veliko bogastvo, ki si ga človek sam, s svojo prebrisanostjo in delom pridobi. Tudi pokorščina in vdanost otrok mu prija. Te reči pa mu naša prva povest kaže na tako prijeten način , da mu je enostavno morala biti všeč.


LITERATURA

Janez Cigler: Sreča v nesreči, Cvetje. 1936. (spremna beseda: dr. Tomaž Kmecl)

Janez Cigler: Sreča v nesreči, Založništvo slovenske knjige, Ljubljana. 1991.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: K_II-Tina_Kodrnja-Janez_Cigler_-_Sre_a_v_nes.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Regional
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Regional.
Free websites listing and linkexchange - Sports
Free submission to our Web Directory - Category Sports.
Free Web directory at 50webs.com
Add your sites for free to web directory at welinks.50webs.com - free link exchange.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Health
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Health.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Travel
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Travel.


Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Games
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Games.
Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.