domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Brezplačne seminarske naloge in učne priprave
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje seminarskih nalog po google

 
Knjižni jezik
Književnost
Didaktika
Dialektologija
Folkloristika
Skladnja
 
  www gostovanje sloHOST
gostovanje spletnih strani in izdelava spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
kvalitetno in cenovno ugodno lektoriranje
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
6.11.2004
Milan Pugelj: O nekoristnih ljudeh
objavil: Martina Kodrnja
Število ogledov: 103
KAZALO
1. Življenjepis Milana Puglja
2. Dela Milana Puglja
3. Kaj je novela?
4. Na kratko o knjigi O nekoristnih ljudeh
5. Izbrana novela: Zimska pot
6. Vsebina
7. Snov
8. Jezik
9. Motiv
10. Tema
11. Simbol
12. Osebe
13. Notranja forma: literarna vrsta
14. Notranji stil
15. Notranji ritem
16. Zunanja forma
17. Kritika Milanu Puglju
18. Priloge
19. Literatura


ŽIVLJENJEPIS MILANA PUGLJA

Milan Pugelj se je rodil leta 1883 v Kandiji pri Novem mestu kot zadnji otrok v družini upokojenega organista, cerkovnika ter tudi pomožnega učitelja in posestnika. V šoli se ni izkazal kot bleščeč učenec. Zato pa je mnogo bral in se posvečal literaturi, saj je še kot tretješolec skušal oživiti dijaško društvo Zadruga. Poleg literature se je ukvarjal z glasbo, igral je klavir. Že kot gimnazijec se je nesrečno zaljubil v nekaj let starejši dekleti. V šestem razredu gimnazije so ga izključili in šole zaradi prevelikega števila neopravičenih ur; šolanje je nadaljeval na Sušaku, a je kot sedmošolec zaradi finančnih težav, v katere je zašla družina po očetovi smrti, za vedno prekinil formalno izobraževanje. Ustalil se je v Ljubljani in se posvetil pisateljevanju.
Do poroke je živel boemsko življenje in se preživljal s pisanjem. Toda ko si je ustvaril družino, je iskal redne dohodke - prevzel je službo upravnega tajnika Slovenske matice.S prvo svetovno vojno, ob razpustu Slovenske matice, je Pugelj zašel v finančne težave. Pomagal si je celo z igranjem klavirja. Ustvarjalna moč mu je začela pešati. V človeško poniževalnih razmerah in na prepihu za klavirjem si je nakopal hudo bolezen. Leta 1921 je bil imenovan za tajnika Narodnega gledališča in to službo je opravljal vse do svoje smrti (3. 2. 1929).

DELA MILANA PUGLJA

Pugelj je začel pisati zelo zgodaj. Prve objave so že iz leta 1901 in 1902 in sicer je začel s poezijo, ki se ji je kmalu pridružila proza. (V prvem desetletju je bil pesnik ljubezni, samote in hrepenenja in pisal lirsko črtico in novelo; čustveni impresionist pa se je moral umakniti "kruhoborcu", kot je povedal v avtobiografski noveli Igra: "Postal sem top do lepote prirode. Gledam, gledam, zastrmim se nekam, toda v meni ni več vtiskov…") Objavljal je v Domu in svetu, Zvončku in Domačem prijatelju. Zgledoval se je predvsem po Mešku in Cankarju. Njegov prozni opus je izredno obsežen. Knjige, v katerih je zbral svoja krajša prozna dela, imajo značilne naslove: Mali ljudje, Brez zarje, Mimo ciljev, Naša leta, Ura z angeli, Črni panter Zakonci (naslov po motivu), Popotniki. "Ko je 1913 o poblaznelem epskem junaku dejal: "Pisal je nepretrgoma, brez oddiha, da je napisal dovolj za potrebe, za življenje," je označil svojo usodo." (Zadravec).
Za Puglja je značilen smisel za vsakdanjost in trpka analiza dogodka posameznih ljudi. Pripovedni svet Pugljeve proze so bili "mali ljudje, ki hodijo mimo ciljev, žive brez zarje", je zapisal Juš Kozak. V ospredju so mali ljudje, ki pa niso predstavniki neke jasno opredeljene družbene skupine. To je svet nepomembnih uradnikov, likovnikov, literatov, upokojenih profesorjev, vaških organistov, cerkovnikov, nesrečnih zaljubljencev, osamljencev, zločincev,… Tem ljudem ni sojen uspeh ali sreča ali celo veselje, ampak žalost in gorje. Prikaže nam posledice, ki povzročajo razočaranje, sramoto in smrt.
Mnenja o umetniški vrednosti Pugljevih stvaritev so deljena. Kljub vsemu ga literarna kritika v zadnjem času omenja kot velikega mojstra slovenske kratke proze svojega časa. Prav tako si literarna veda ni enotna pri uvrščanju pisatelja v literarno smer: modernist, novoromantični pisec, realist, naturalist, eksistencialist.

KAJ JE NOVELA?

novela (latinsko in italijansko novella = nov člen, novica)

Novela je pripoved o pomembnem dogodku, vsi snovni motivi so usmerjeni le k temu. Izogiba se večjemu številu oseb, tudi dogajalni prostor je majhen in le izjemoma dopušča opise pokrajine, pa še to le tedaj, ko je v tesni zvezi z junakovo usodo. Pri podrobnostih se nima časa ustavljati. Kompozicijske lastnosti terjajo od pripovedovalca, da kar najbolj vztraja pri psihološkem loku in ga pelje proti odločilnemu dogodku. Ta junakovo zgodbo prekine (smrt) ali pa ustavi pred negotovostjo.
Novela mora biti strogo epska, vendar ne izrazito epična, ampak po notranjem stilu dramatična. Tudi notranji ritem je strnjen, podoben enovitosti nekaterih dram, zato stopnjevit, z izrazitim vrhom, presenetljivim razpletom in izrazitim sklepom. Motivika je lahko pretekla ali sodobna, zgodovinska ali vsakdanje življenjska, zmeraj pa iz stvarno verjetnega življenja. Vsebovati mora nenavadne preobrate, presenečenja in izjemne položaje.

NA KRATKO O KNJIGI O NEKORISTNIH LJUDEH

"Vitalno središče Pugljevega pripovedništva je intima, zasebnost malih ljudi, pahnjenih v okolje, v katerem jim iz različnih razlogov ni dano uspevati, in v življenje, polno nepredvidljivih naključij in eno samo točko, ki je smrt". Novele opisujejo ljudi, ki so neobremenjeni z velikimi idejami, hrepenenji po moči, oblasti in resnici. Njihova osrednja skrb je predvsem preživetje, največja travma pa uspešnost. Ker se največkrat ukvarjajo z osebnimi problemi, so nekoristni za širšo družbo in okolje. Tudi družba jih ravno zato obravnava kot "nekoristne". So šibki in ranljivi posamezniki, "prezaposleni s sivino svojega vsakdana", da bi se lahko iztrgali iz tega krepkega objema. Včasih so prikazani v luči kot ljudje, ki hrepenijo po najosnovnejši sreči in ljubezni, resignirani, tudi karikirani in ironizirani iskalci zadovoljstva kot možnega praktičnega približka k sreči. Kadar ni smrt močnejša, se upanje v njih umika nekakšnemu otopelemu vztrajanju. Kadar hrepenijo, je njihovo hrepenenje v bistvu zlomljeno, ubito h
repenenje in na svoji življenjski poti so prej ali slej osvobojeni vseh iluzij, tudi iluzije o odrešilni in odrešujoči moči ljubezni, edini res veljavni sili v razmerju do smrti. Erotika v Pugljevih pripovedih ravno zato vztrajno zahaja v pokrajine ovenelih strasti, razpadanja, izpraznjenosti in samorazkroja.
Njegove novele so tematsko v glavnem razpete med dva pola, ki ju tvorita ljubezen in smrt, in "polje magnetno privlačnih silnic med njima".


IZBRANA NOVELA: ZIMSKA POT


VSEBINA
"Zimska pot je napisana v obliki prvoosebne pripovedi dijaka o nočni vožnji skoz zasneženo, ledeno mrzlo in vetrovno zimsko pokrajino domov, med katero se s smrtjo nezakonskega otroka odigra zadnje dejanje ljubezenske zgodbe zapeljanega vaškega dekleta. Vez med dijakovo in dekletovo zgodbo je voznik, katerega prostodušni, nekoliko robati komentarji in sočno podani spominski utrinki retrospektivno sestavijo ljubezenski trikotnik, ki je kriv njegove lastne ljubezenske izgube. V dogajanje se vpletajo pripovedovalčeve hude slutnje o očetovem stanju in se na koncu uresničijo, kajti ob prihodu domov je oče že mrtev.
Pripoved je srečno uravnotežena; stvarno in pregledno členjeno vzročno posledično poročanje o emocionalno nabitem dogajanju, paraleliziranem z divjanjem elementov v naravi, je prepleteno s cankarjanskimi stilizmi in na vsebinski ravni kontrastirano z resignativnim evociranjem trojne izgube, izgube doma, ljubezni in umrlih. Vse plasti so skrbno oblikovane in nadgrajene z zanimivim prepletom časovnih ravni in trdno zgradbo z učinkovitim koncem, tako da novela upravičeno velja za visok vzpon njegove zgodnje proze, hkrati pa tudi za enega od vrhov Pugljeve novelistike nasploh".

SNOV
Snov je vzeta iz pisateljevega življenja. (Ko je bil v sedmi šoli in je dobil v najhujši zimi brzojavko: "Pridi domov, oče bolan." Opisuje pot do svoje vasi.)

JEZIK
Uporablja jezik, ki je razumljiv preprostemu človeku. Najdemo nekaj starejših izrazov (ihteti - jokati, stresniti - stresti) in drugih manj razumljivih besed (fronki - davki, havelok - moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino). Pomanjševalnice (mrličkom).

MOTIV
- motiv poti (ko se dijak sredi najhujše zime, v močni burji, ki v obraz nosi neznatne drobtinice zmrzlega snega, odpravi v svojo vas)
- motiv smrti (oče je umrl že pred prihodom sina - ležal je med štirimi visokimi cerkvenimi svečniki)
- motiv mrtvega otroka (otročiček, ki zmrzne na poti v vas)


TEMA
Tema je bivanjska (življenjska, vsakdanje življenje, majhen človek - majhnost), socialna (ko dijak nima denarja, da bi si plačal prevoz domov).


SIMBOL
V tej noveli nisem zasledila simbolov.


OSEBE
V noveli je omenjeno malo število ljudi, pisatelj se podrobneje oklepa le treh. Pa še te nam zelo površno opiše.
Dijak je postavljen v vlogo pripovedovalca. Hodi v sedmo šolo, ko dobi brzojavko, naj pride domov. Takoj je vedel, da leži oče na smrtni postelji.
Jaka - je sosedov sin, dovolj star za ženitev, toda kljub temu samec. Ob vprašanju zakaj se ne oženi, le kratko odgovarja, da je to njegova reč in obrača govor na drugo stran. Je odkrit, prostodušen in čustven. Med vožnjo domov je izjavil kakšen robat komentar, nanašajoč se na Lenino in njegovo preteklost.
Lena Rekar, vaška lepotica. Imela je nezakonskega otroka, ki ji konec poti umre.

NOTRANJA FORMA

Literarna vrsta
Epika - saj nam je znana zgodba ali fabula, ki predstavlja potek dogajanja v konkretnem časovno - prostorskem sedanjiku, razčlenjenem na začetek, sredo in konec.
Pripovedovalec je prvoosebni ali "jazov", ki pripoveduje o tistem, kar je sam doživel, kot glavna oseba te pripovedi.

Notranji stil
Mislim, da gre za dramatičnost oziroma dramatični slog, kot je to poimenoval E. Staiger. V retrospektivnem pripovedovanju Jake si lahko zamislimo ljubezenski trikotnik, ki je kriv njegove ljubezenske izgube. Ravno tako opazimo dvogovor (dialog).

Notranji ritem


ZUNANJA FORMA

- enajst novel
- naslovljene
- spremna beseda
- 219 strani

Pomanjševalnice ("…roke drži nad mrličkom…, telesce…")
Okrasni pridevki ("…vežna vrata…, …beli hiši…, ledene igle…")
Ponavljanje ("…Takrat, takrat!…")

KRITIKA MILANU PUGLJU

Milanu Puglju se ni godilo niti najbolje niti najslabše. "Res ni obveljal za vodilno, osrednjo pisateljsko osebnost, ki bi s svojim ustvarjanjem odločilno zaznamovala svoj čas, s sugestivnostjo in umetniškim nabojem svojih del usmerjakla sodobno literarno snovanje, mu diktirala tempo in sprožala val čaščenj in posnemanj. Toda takšno priviligirano mesto je slej ko prej pridržano za četverico "modernih", zaradi Murnove in Kettejeve zgodnje smrti pravzaprav predvsem za Cankarja in Župančiča. Kadar ni pristal v skupini naturalistov, mu je bilo dodeljeno manj reprezantivno mesto med "sopotniki" ali "sodobniki" moderne, v krajših zgoščenih pregledih, npr. pri Zadravcu in Kosu, pa se celo ni prebil med pomembnejše predstavnike skupine, ki velja za vsaj delno naturalistično. Kljub temu nikakor ni bil odrinjen med pozabljene ali napol pozabljene avtorje". Čeprav so bile preučevalcem bolj všeč kmečke zgodbe, brez njegovih značilnih potez in odlik pisanja le te niso ostale neopažene.

LITERATURA

1. Milan Pugelj: O nekoristnih ljudeh. Ljubljana, 1990.
2. Milan Pugelj:Mali ljudje, Ljubljana. 1998.
3. Janko Kos:Očrt literarne teorije. Ljubljana, 1995.
4. Franc Zadravec:Slovenska književnost 2. Ljubljana, 1999.


MILAN PUGELJ: O NEKORISTNIH LJUDEH

ŽIVLJENJEPIS MILANA PUGLJA

Milan Pugelj se je rodil leta 1883 v Kandiji pri Novem mestu kot zadnji otrok v družini upokojenega organista, cerkovnika ter tudi pomožnega učitelja in posestnika. V šoli se ni izkazal kot bleščeč učenec. Zato pa je mnogo bral in se posvečal literaturi, saj je še kot tretješolec skušal oživiti dijaško društvo Zadruga. Poleg literature se je ukvarjal z glasbo, igral je klavir. Že kot gimnazijec se je nesrečno zaljubil v nekaj let starejši dekleti. V šestem razredu gimnazije so ga izključili in šole zaradi prevelikega števila neopravičenih ur; šolanje je nadaljeval na Sušaku, a je kot sedmošolec zaradi finančnih težav, v katere je zašla družina po očetovi smrti, za vedno prekinil formalno izobraževanje. Ustalil se je v Ljubljani in se posvetil pisateljevanju.
Do poroke je živel boemsko življenje in se preživljal s pisanjem. Toda ko si je ustvaril družino, je iskal redne dohodke - prevzel je službo upravnega tajnika Slovenske matice.S prvo svetovno vojno, ob razpustu Slovenske matice, je Pugelj zašel v finančne težave. Pomagal si je celo z igranjem klavirja. Ustvarjalna moč mu je začela pešati. V človeško poniževalnih razmerah in na prepihu za klavirjem si je nakopal hudo bolezen. Leta 1921 je bil imenovan za tajnika Narodnega gledališča in to službo je opravljal vse do svoje smrti (3. 2. 1929).

DELA MILANA PUGLJA

Pugelj je začel pisati zelo zgodaj. Prve objave so že iz leta 1901 in 1902 in sicer je začel s poezijo, ki se ji je kmalu pridružila proza. (V prvem desetletju je bil pesnik ljubezni, samote in hrepenenja in pisal lirsko črtico in novelo; čustveni impresionist pa se je moral umakniti "kruhoborcu", kot je povedal v avtobiografski noveli Igra: "Postal sem top do lepote prirode. Gledam, gledam, zastrmim se nekam, toda v meni ni več vtiskov…") Objavljal je v Domu in svetu, Zvončku in Domačem prijatelju. Zgledoval se je predvsem po Mešku in Cankarju. Njegov prozni opus je izredno obsežen. Knjige, v katerih je zbral svoja krajša prozna dela, imajo značilne naslove: Mali ljudje, Brez zarje, Mimo ciljev, Naša leta, Ura z angeli, Črni panter Zakonci (naslov po motivu), Popotniki. "Ko je 1913 o poblaznelem epskem junaku dejal: "Pisal je nepretrgoma, brez oddiha, da je napisal dovolj za potrebe, za življenje," je označil svojo usodo." (Zadravec).
Za Puglja je značilen smisel za vsakdanjost in trpka analiza dogodka posameznih ljudi. Pripovedni svet Pugljeve proze so bili "mali ljudje, ki hodijo mimo ciljev, žive brez zarje", je zapisal Juš Kozak. V ospredju so mali ljudje, ki pa niso predstavniki neke jasno opredeljene družbene skupine. To je svet nepomembnih uradnikov, likovnikov, literatov, upokojenih profesorjev, vaških organistov, cerkovnikov, nesrečnih zaljubljencev, osamljencev, zločincev,… Tem ljudem ni sojen uspeh ali sreča ali celo veselje, ampak žalost in gorje. Prikaže nam posledice, ki povzročajo razočaranje, sramoto in smrt.
Mnenja o umetniški vrednosti Pugljevih stvaritev so deljena. Kljub vsemu ga literarna kritika v zadnjem času omenja kot velikega mojstra slovenske kratke proze svojega časa. Prav tako si literarna veda ni enotna pri uvrščanju pisatelja v literarno smer: modernist, novoromantični pisec, realist, naturalist, eksistencialist.

KAJ JE NOVELA?

novela (latinsko in italijansko novella = nov člen, novica)
Novela je pripoved o pomembnem dogodku, vsi snovni motivi so usmerjeni le k temu. Izogiba se večjemu številu oseb, tudi dogajalni prostor je majhen in le izjemoma dopušča opise pokrajine, pa še to le tedaj, ko je v tesni zvezi z junakovo usodo. Pri podrobnostih se nima časa ustavljati. Kompozicijske lastnosti terjajo od pripovedovalca, da kar najbolj vztraja pri psihološkem loku in ga pelje proti odločilnemu dogodku. Ta junakovo zgodbo prekine (smrt) ali pa ustavi pred negotovostjo.
Novela mora biti strogo epska, vendar ne izrazito epična, ampak po notranjem stilu dramatična. Tudi notranji ritem je strnjen, podoben enovitosti nekaterih dram, zato stopnjevit, z izrazitim vrhom, presenetljivim razpletom in izrazitim sklepom. Motivika je lahko pretekla ali sodobna, zgodovinska ali vsakdanje življenjska, zmeraj pa iz stvarno verjetnega življenja. Vsebovati mora nenavadne preobrate, presenečenja in izjemne položaje.




NA KRATKO O KNJIGI O NEKORISTNIH LJUDEH

"Vitalno središče Pugljevega pripovedništva je intima, zasebnost malih ljudi, pahnjenih v okolje, v katerem jim iz različnih razlogov ni dano uspevati, in v življenje, polno nepredvidljivih naključij in eno samo točko, ki je smrt". Novele opisujejo ljudi, ki so neobremenjeni z velikimi idejami, hrepenenji po moči, oblasti in resnici. Njihova osrednja skrb je predvsem preživetje, največja travma pa uspešnost. Ker se največkrat ukvarjajo z osebnimi problemi, so nekoristni za širšo družbo in okolje. Tudi družba jih ravno zato obravnava kot "nekoristne". So šibki in ranljivi posamezniki, "prezaposleni s sivino svojega vsakdana", da bi se lahko iztrgali iz tega krepkega objema. Včasih so prikazani v luči kot ljudje, ki hrepenijo po najosnovnejši sreči in ljubezni, resignirani, tudi karikirani in ironizirani iskalci zadovoljstva kot možnega praktičnega približka k sreči. Kadar ni smrt močnejša, se upanje v njih umika nekakšnemu otopelemu vztrajanju. Kadar hrepenijo, je njihovo hrepenenje v bistvu zlomljeno, ubito h
repenenje in na svoji življenjski poti so prej ali slej osvobojeni vseh iluzij, tudi iluzije o odrešilni in odrešujoči moči ljubezni, edini res veljavni sili v razmerju do smrti. Erotika v Pugljevih pripovedih ravno zato vztrajno zahaja v pokrajine ovenelih strasti, razpadanja, izpraznjenosti in samorazkroja.
Njegove novele so tematsko v glavnem razpete med dva pola, ki ju tvorita ljubezen in smrt, in "polje magnetno privlačnih silnic med njima".

IZBRANA NOVELA: ZIMSKA POT

VSEBINA
"Zimska pot je napisana v obliki prvoosebne pripovedi dijaka o nočni vožnji skoz zasneženo, ledeno mrzlo in vetrovno zimsko pokrajino domov, med katero se s smrtjo nezakonskega otroka odigra zadnje dejanje ljubezenske zgodbe zapeljanega vaškega dekleta. Vez med dijakovo in dekletovo zgodbo je voznik, katerega prostodušni, nekoliko robati komentarji in sočno podani spominski utrinki retrospektivno sestavijo ljubezenski trikotnik, ki je kriv njegove lastne ljubezenske izgube. V dogajanje se vpletajo pripovedovalčeve hude slutnje o očetovem stanju in se na koncu uresničijo, kajti ob prihodu domov je oče že mrtev.
Pripoved je srečno uravnotežena; stvarno in pregledno členjeno vzročno posledično poročanje o emocionalno nabitem dogajanju, paraleliziranem z divjanjem elementov v naravi, je prepleteno s cankarjanskimi stilizmi in na vsebinski ravni kontrastirano z resignativnim evociranjem trojne izgube, izgube doma, ljubezni in umrlih. Vse plasti so skrbno oblikovane in nadgrajene z zanimivim prepletom časovnih ravni in trdno zgradbo z učinkovitim koncem, tako da novela upravičeno velja za visok vzpon njegove zgodnje proze, hkrati pa tudi za enega od vrhov Pugljeve novelistike nasploh".

SNOV
Snov je vzeta iz pisateljevega življenja. (Ko je bil v sedmi šoli in je dobil v najhujši zimi brzojavko: "Pridi domov, oče bolan." Opisuje pot do svoje vasi.)

JEZIK
Uporablja jezik, ki je razumljiv preprostemu človeku. Najdemo nekaj starejših izrazov (ihteti - jokati, stresniti - stresti) in drugih manj razumljivih besed (fronki - davki, havelok - moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino). Pomanjševalnice (mrličkom).

MOTIV
- motiv poti (ko se dijak sredi najhujše zime, v močni burji, ki v obraz nosi neznatne drobtinice zmrzlega snega, odpravi v svojo vas)
- motiv smrti (oče je umrl že pred prihodom sina - ležal je med štirimi visokimi cerkvenimi svečniki)
- motiv mrtvega otroka (otročiček, ki zmrzne na poti v vas)

TEMA
Tema je bivanjska (življenjska, vsakdanje življenje, majhen človek - majhnost), socialna (ko dijak nima denarja, da bi si plačal prevoz domov).

SIMBOL
V tej noveli nisem zasledila simbolov.

OSEBE
V noveli je omenjeno malo število ljudi, pisatelj se podrobneje oklepa le treh. Pa še te nam zelo površno opiše.
Dijak je postavljen v vlogo pripovedovalca. Hodi v sedmo šolo, ko dobi brzojavko, naj pride domov. Takoj je vedel, da leži oče na smrtni postelji.
Jaka - je sosedov sin, dovolj star za ženitev, toda kljub temu samec. Ob vprašanju zakaj se ne oženi, le kratko odgovarja, da je to njegova reč in obrača govor na drugo stran. Je odkrit, prostodušen in čustven. Med vožnjo domov je izjavil kakšen robat komentar, nanašajoč se na Lenino in njegovo preteklost.
Lena Rekar, vaška lepotica. Imela je nezakonskega otroka, ki ji konec poti umre.

NOTRANJA FORMA

Literarna vrsta
Epika - saj nam je znana zgodba ali fabula, ki predstavlja potek dogajanja v konkretnem časovno - prostorskem sedanjiku, razčlenjenem na začetek, sredo in konec.
Pripovedovalec je prvoosebni ali "jazov", ki pripoveduje o tistem, kar je sam doživel, kot glavna oseba te pripovedi.

Notranji stil
Mislim, da gre za dramatičnost oziroma dramatični slog, kot je to poimenoval E. Staiger. V retrospektivnem pripovedovanju Jake si lahko zamislimo ljubezenski trikotnik, ki je kriv njegove ljubezenske izgube. Ravno tako opazimo dvogovor (dialog).

Notranji ritem

ZUNANJA FORMA
- enajst novel
- naslovljene
- spremna beseda
- 219 strani
Pomanjševalnice ("…roke drži nad mrličkom…, telesce…")
Okrasni pridevki ("…vežna vrata…, …beli hiši…, ledene igle…")
Ponavljanje ("…Takrat, takrat!…")

KRITIKA MILANU PUGLJU

Milanu Puglju se ni godilo niti najbolje niti najslabše. "Res ni obveljal za vodilno, osrednjo pisateljsko osebnost, ki bi s svojim ustvarjanjem odločilno zaznamovala svoj čas, s sugestivnostjo in umetniškim nabojem svojih del usmerjakla sodobno literarno snovanje, mu diktirala tempo in sprožala val čaščenj in posnemanj. Toda takšno priviligirano mesto je slej ko prej pridržano za četverico "modernih", zaradi Murnove in Kettejeve zgodnje smrti pravzaprav predvsem za Cankarja in Župančiča. Kadar ni pristal v skupini naturalistov, mu je bilo dodeljeno manj reprezantivno mesto med "sopotniki" ali "sodobniki" moderne, v krajših zgoščenih pregledih, npr. pri Zadravcu in Kosu, pa se celo ni prebil med pomembnejše predstavnike skupine, ki velja za vsaj delno naturalistično. Kljub temu nikakor ni bil odrinjen med pozabljene ali napol pozabljene avtorje". Čeprav so bile preučevalcem bolj všeč kmečke zgodbe, brez njegovih značilnih potez in odlik pisanja le te niso ostale neopažene.

LITERATURA

5. Milan Pugelj: O nekoristnih ljudeh. Ljubljana, 1990.
6. Milan Pugelj:Mali ljudje, Ljubljana. 1998.
7. Janko Kos:Očrt literarne teorije. Ljubljana, 1995.
4.Franc Zadravec:Slovenska književnost 2. Ljubljana, 1999.



KAJ BOMO POČELI?

Življenjepis Milana Puglja
Dela Milana Puglja
Kaj je novela?
Na kratko o knjigi O nekoristnih ljudeh
Izbrana novela: Zimska pot
Vsebina
Snov
Jezik
Motiv
Tema
Simbol
Osebe
Notranja forma: literarna vrsta
Notranji stil
Notranji ritem
Zunanja forma
Kritika Milanu Puglju
Priloge
Literatura


ŽIVLJENJEPIS MILANA PUGLJA

Milan Pugelj se je rodil leta 1883 v Kandiji pri Novem mestu.
Veliko je bral in se posvečal literaturi.
Poleg literature se je ukvarjal z glasbo, igral je klavir.
Že kot gimnazijec se je nesrečno zaljubil v nekaj let starejši dekleti (sestri).
V šestem razredu gimnazije so ga izključili.
Šolanje je nadaljeval na Sušaku.
Ustalil se je v Ljubljani in se posvetil pisateljevanju.
Do poroke je živel boemsko življenje in se preživljal s pisanjem. Toda ko si je ustvaril družino, je iskal redne dohodke.
S prvo svetovno vojno, ob razpustu Slovenske matice, je Pugelj zašel v finančne težave. Pomagal si je celo z igranjem klavirja.
Leta 1921 je bil imenovan za tajnika Narodnega gledališča in to službo je opravljal vse do svoje smrti (3. 2. 1929).
DELA MILANA PUGLJA

Pugelj je začel pisati zelo zgodaj. Prve objave so že iz leta 1901 in 1902 in sicer je začel s poezijo, ki se ji je kmalu pridružila proza.
Objavljal je v Domu in svetu, Zvončku in Domačem prijatelju.
Zgledoval se je predvsem po Mešku in Cankarju.

Mali ljudje (1911)
Brez zarje (1912)
Mimo ciljev (1914)
Naša leta (1920)
Ura z angeli (1912)
Črni panter (1920)
Zakonci (1916)
Popotniki (1927)

NA KRATKO O KNJIGI O NEKORISTNIH LJUDEH

"Vitalno središče Pugljevega pripovedništva je intima, zasebnost malih ljudi, pahnjenih v okolje, v katerem jim iz različnih razlogov ni dano uspevati, in v življenje, polno nepredvidljivih naključij in eno samo točko, ki je smrt".
Osrednja skrb človeka je predvsem preživetje, največja travma pa uspešnost.
Ker se največkrat ukvarjajo z osebnimi problemi, so nekoristni za širšo družbo in okolje.
Njegove novele so tematsko v glavnem razpete med dva pola, ki ju tvorita ljubezen in smrt, in "polje magnetno privlačnih silnic med njima".


IZBRANA NOVELA: ZIMSKA POT

VSEBINA
SNOV
Snov je vzeta iz pisateljevega življenja.
JEZIK
Uporablja jezik, ki je razumljiv preprostemu človeku.
MOTIV
motiv poti,smrti, mrtvega otroka, nezakonskega otroka,…
TEMA
Tema je bivanjska, socialna.
SIMBOL
OSEBE
V noveli je omenjeno malo število ljudi, pisatelj se podrobneje oklepa le treh. Pa še te nam zelo površno opiše.


NOTRANJA FORMA
Literarna vrsta
Epika
Pripovedovalec je prvoosebni.
Notranji stil
Dramatičen.
Notranji ritem
ZUNANJA FORMA
- enajst novel
- naslovljene
- spremna beseda
- 219 strani


Pomanjševalnice ("…roke drži nad mrličkom…, telesce…")
Okrasni pridevki ("…vežna vrata…, …beli hiši…, ledene igle…")
Ponavljanje ("…Takrat, takrat!…")

Novela je pripoved o pomembnem dogodku, vsi snovni motivi so usmerjeni le k temu. Izogiba se večjemu številu oseb, tudi dogajalni prostor je majhen in le izjemoma dopušča opise pokrajine, pa še to le tedaj, ko je v tesni zvezi z junakovo usodo. Pri podrobnostih se nima časa ustavljati. Kompozicijske lastnosti terjajo od pripovedovalca, da kar najbolj vztraja pri psihološkem loku in ga pelje proti odločilnemu dogodku. Ta junakovo zgodbo prekine (smrt) ali pa ustavi pred negotovostjo.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: K_III-Tina_Kodrnja-Milan_Pugelj_-_O_nekorist.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Free agilityhoster.com websites - webdirectory - linkexchange
Web directory at webdir.agilityhoster.com - add your sites for free - free link exchange.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Directories
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Directories.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Sports
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Sports.
Knjigovodstvo-računovodstvo povezave
Izmenjava povezav povezane z knjigovodstvom, računovodstvom, slovensko zakonodajo ter raznih iskalnikov in pomembnih podatkov.
Free websites listing and linkexchange - Arts
Free submission to our Web Directory - Category Arts.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Society
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Society.
sloHOST webdirectories - free link exchange
We offer free sloHOST web directory and free link exchange

Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.