|
|
 |
9.11.2004
Posrednost in vljudnost |
objavil: TH
Število ogledov: 961 |
|
 |
V pragmatičnih raziskavah, ki se ukvarjajo z raziskovanjem učinkovitega izražanja zahtev, se pojavljata kot pogosta razlagalna pojma POSREDNOST (indirektnost) in VLJUDNOST.
Pojav posrednosti in vljudnosti pa bomo preučili s pomočjo pojma izrekanje zahtev, zaradi tega pa se je treba v prvi vrsti osredotočiti na le-tega.
1. Kaj je to sploh dejanje zahteve?
Olga Kunst-Gnamuš je pri definiranju ilokucijskih dejanj uporabila določevalna merila, katere je Searle razvil v razpravi Taksonomija ilokucijasih dejanj. Ta merila opisujejo govorčeva intencionalna duševna stanja, njegovo razmerje do propozicijske vsebine in naslovnika. Najpomembnejša med njimi je smer ujemanja med besedami in svetom, ki je dveh temeljnih vrst: besede opisujejo dejanska stanja ali skušajo ta prilagoditi izraženi vsebini ter namera, želja in prepričanja, ki zadevajo dejanskost ali naslovnika.
Zahteve bi lahko na podlagi opisanih določevalnih meril opredelili kot ilokucijska dejanja, katerih namera je naslovnika pripraviti k zaželenemu dejanju ali ga od njega odvrniti, ker si sporočevalec dejanje želi oz. si ga ne želi in ker je prepričan, da je naslovnik zaželeno dejanje zmožen opraviti.
Opisane prvine intencionalnih duševnih stanj je mogoče izraziti neposredno in posredno. Posredno izražena zahteva je lahko izrečena v obliki odločevalnega vprašanja, ki vprašuje po zmožnosti ali pripravljenosti (Ali bi lahko/bi hotel), ali z najrazličnejšimi namigi, ki na posreden način kažejo na zaželeno podobo dejanskosti (Posoda ni pomita, Imaš pri sebi kaj hrane, imaš dva svinčnika). Iz tega lahko ugotovimo, da imamo v jeziku na voljo različna izrazna sredstva, s katerimi lahko izrazimo določeno zahtevo, seveda pa je izbira v veliki meri prepuščena govorcu in njegovi presoji, katera pa je odvisna od okoliščin oz. položaja, v katerem se nahaja. Npr. med sošolci je pogostejše neposredno izražanje (Posodi/Daj mi svinčnik), medtem ko človeka, ki ga ne poznamo verjetno raje ogovorimo na posreden način, saj je med nami in njim velika družbena razlika. Izražanje je odvisno tudi od enakovrednosti med posamezniki, saj nekateri nadrejeni položaji zahtevajo rabo vljudnostnih izrazov, medtem ko jih drugi (npr. voj
ska) ne zahtevajo, zahtevajo pa zato rabo neposrednih izrazov.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti tudi na interesno razmerje udeležencev pogovora, kjer si nekdo dejanje želi, ker je v njegovo korist, drugi pa se mu skuša izogniti, ker ni v skladu z njegovimi željami. Kako bomo neko zahtevo izrazili, pa je v veliki meri odvisno tudi od tega, kako nekoga s svojo prošnjo obremenimo. Če naslovniku rečemo, naj se ima lepo na dopustu, je zaželeno dejanje v njegovo korist, če pa ga prosimo, naj nam posodi večjo vsoto denarja, pa je to dejanje v njegovo škodo.
2. Posrednost je interpretativna vrednost
Razmerje med obliko zahteve in vljudnostjo je praviloma tako, da so neposredno izražene zahteve ocenjene kot manj vljudne, posredne pa kot bolj vljudne. Iz tega potem tudi sledi, da je posrednost interpretativna prednost.
Kot smo že ugotovili, lahko ilokucijsko dejanje opravimo neposredno in posredno. Posredno izraženo zahtevo je mogoče opredeliti kot zahtevo le na podlagi razmerja besedilo - okoliščine izrekanja. Npr., učitelj stoji pred popisano tablo in hoče, da jo reditelj pobriše, to zahtevo pa lahko izrazi posredno in neposredno. Seveda je posredna oblika tudi vljudnejša do učencev.
Če jo izrazi posredno, to lahko reče na več načinov:
" Tabla je umazana.
" Kdo je reditelj?
" Nekaj bi rad napisal na tablo ...
Če pa to izrazi neposredno:
" Pobriši tablo!
" Zahtevam, da pobrišeš tablo.
" Tablo moraš pobrisati.
Izrekanje ukaza zahteva položaj in moč govorca, avtoriteto govorca, kar pa naj bi v tem primeru učitelj tudi imel.
Učenci se trudijo uganiti učiteljevo željo in skušajo posredno izraženo zahtevo prevesti v neposredno, pri tem pa se posredno izraženo ilokucijsko dejanje tvori kot interpretativno soglasje glede želja, namer in vlog, ki se za izrečenim besedilom skrivajo. Če interpretativnega soglasja ni, lahko govorec izrek razume kot obljubo, naslovnik pa ga interpretira kot grožnjo.
Posredno izražanje bi lahko opredelili tudi kot razliko med govorjenjem, mišljenjem in dejanjem, saj zaželenega dejanja ne izražamo kot je mišljeno, ampak izrečemo vprašanje ali trditev o dejanskosti, v mislih pa imamo zahtevo, naj se ta dejanskost spremeni. Sporočevalec svojo željo in namero zakrije, naslovnik pa iz pomena besedila in okoliščin sklepa nanjo.
Tukaj se postavlja vprašanje, zakaj se učitelj sploh odloči za posredno izražanje in ne neposredno, in zakaj se učenci odločijo za prevajanje posredno izražene zahteve v neposredno izraženo, kar tudi pomeni, da si zahtevo dejansko izrečejo sami. Verjetno zato, ker ima posredno izražanje bolj pozitiven učinek (bolj vljuden) na učence. S tem, ko se je učitelj odrekel prisilnosti, je učenec to dejanje dejansko nagradil s samoukazovalnostjo. Verjetnost, da bo vljudno izraženi zahtevi sledila samoukazovalnost in ne upor, je večja.
Učenec predpostavlja, da je učiteljev nadrejeni položaj, moč in pravica izrekati zahteve legitimna oblika družbenih odnosov v šoli in tako jemlje neizražanje prisile kot znamenje učiteljeve vljudnosti. Čeprav je učenec v podrejenem položaju, učitelja vendarle ceni in spoštuje, torej ga bo tudi ubogal.
Posredno izražena zahteva se v hierarhičnih družbenih razmerjih pokaže kot učinkovita strategija, ki dejansko neenakovrednost pri odločanju zakrije z videzom svobodnega odločanja, njena uporaba pa se vrednoti kot vljudni govor in je cenjena ter spodbujana vrlina jezikovne kulture.
Tako se posrednost pretvarja v nezavedno notranjo prisilo, uganiti željo drugega ter jo zadovoljiti.
Posredno lahko izražamo tudi svarila;
" Na polju je bik.
Tega ne izrečemo zaradi opisa dejanskega stanja, temveč da bi nekoga posvarili pred nevarnostjo, ki preži nanj, v primeru, da pojde na polje.
3. Posrednost kot obča interpretativna strategija
Trditve razlagamo v razmerju do želje kot prošnje, grožnje, zahteve, obljube, pohvale, poklone, žalitve …
" Očka se bo kmalu vrnil.
Če mati to reče otroku, lahko izrek razume kot grožnjo, vendar le v primeru, ko nagaja mami in se očeta tudi boji; kot obljubo, če se njegove vrnitve veseli; kot odgovor na vprašanje, če po njegovi vrnitvi sprašuje.
Posrednost je torej tudi pot, po kateri se v pomen besedila preseljujeta želja in namera.
Ta pojav nazorno opisujejo številne rečenice: slepomišiti, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ovinkariti, hoditi okrog zadnje plati v žep, podtikati, brati med vrsticami …
4. Ukaz znanosti
Posrednost je odvečna v treh položajih:
1. v položaju, ko so hierarhični odnosi javno priznani in institucionalizirani (vojska);
2. v položaju, ko teh odnosov ni (med sošolci, vrstniki);
3. v govoru znanosti, ki je prikazan kot dobesedni govor, s tem pa se odpoveduje posrednosti in vljudnosti, je še vedno v razsežnosti zahteve, vendar je ukaz znanosti drugačen, in sicer ne govori Ugani željo drugega, bodi vljuden, temveč razumi to, kar je izrečeno, dobesedno in preveri resničnostno vrednost trditve. (Sporazumevanje med željo, resnico in učinkom. Str. 159).
5. Razmerje med posrednostjo in vljudnostjo
Razmerje med posrednostjo in vljudnostjo ter družbenimi cilji raziskuje že Leech. Za razlago vljudnosti je po njegovem mnenju pomembno razmerje med družbenimi in ilokucijskimi cilji.
To razmerje pa je lahko:
" tekmovalno (ukazi, zahteve),
" družljivo (pozdrav, vabilo, čestitka),
" sodelovalno (trditve, poročila, navodila),
" konfliktno (graja, grožnja, obtožba).
Vljudnost pride v poštev pri prvih dveh primerih, in sicer ima pri prvem vljudnost negativen značaj, saj hočemo naslovnika z zahtevo pripraviti do želenega dejanja, zahteva pa ga od tega cilja odvrača, medtem ko ima v drugem primeru pozitiven učinek; v tretjem primeru je vljudnost docela nepomembna, v zadnjem primeru pa tako ali tako ne pride v poštev, saj ne moremo nekoga žaliti na vljuden način, ker je to protislovno ali vsaj ironično dejanje.
Stopnja posrednosti naj bi bila v korelaciji s stopnjo, s katero je naslovniku dopuščeno, da zaželenega dejanja ne opravi (s stopnjo neobveznosti).
Obveznost ali neobveznost dejanja ni odvisna samo od oblike zahteve, temveč tudi od družbenih razmerij med sporočevalcem in naslovnikom, vendar pa obstajajo razmerja, ki so ne glede na obliko zahteve obvezujoča (starši-otrok, učitelj-učenec).
5.1. Ukazovalnost, vljudnost in družbeni položaj
Pri izrekanju zahteve naj bi bili izpolnjeni naslednji pogoji:
1. sporočevalec ima cilj naslovnika pripraviti k zaželenemu dejanju ali pa ga od njega odvrniti;
2. domneva, da je naslovnik dejanje zmožen opraviti;
3. predpostavlja, da ima pravico naslovnika obvezati k dejanju.
Nadrejeni oz. sporočevalec ima moč podrejenega oz. naslovnika pripraviti do tega, da izraženo zahtevo tudi izpolni. To stori s posrednim izražanjem, kar pa daje naslovniku moč navidez svobodnega odločanja.
V večini so podrejeni členi družbenega razmerja do nadrejenih vljudni (dijaki večino svojih zahtev izrazijo posredno, medtem ko se do svojih vrstnikov obračajo neposredno).
Vljudnost narašča z naraščanjem družbene razdalje, družbene moči in teže obremenitve, ki jo z zahtevo nalagamo naslovniku. Razmerje med vljudnostjo in družbeno hierarhijo pogosto kršijo tisti, ki so na vrhu družbene lestvice, in tisti, ki je zanje nepomembno; najbolj pa ga spoštujejo tisti, ki ga sprejemajo in se trudijo za družbeni vzpon.
6. Razmerje med vljudnostjo in obliko zahteve
Vljudnost je pogosto izražena tudi kot potreba po neprisilnosti, kar pa dosežemo z rabo posrednih oblik (Ali bi lahko …?), zaradi pogostosti rabe teh oblik, naslovnik ve, da gre tu za zahtevo.
Zahtevo pa lahko izrečemo na več načinov:
" Prestavite avto!
" Zahtevam, da prestavite avto!
" Rad bi vas prosil, če prestavite avto.
" Avto boste morali prestaviti.
" Rad bi, da bi prestavili avto.
" Kaj če bi prestavili avto?
" Bi hoteli prestaviti avto?
" Avto ste pustili pred vhodnimi vrati.
" Ne maram se izogibati avtomobilu pred vhodnimi vrati.
Pri neposrednem izražanju se pojavlja predvsem velelnik ali obvezujoča trditev, medtem ko se pri posrednem izražanju pojavlja predvsem spodbuda, pripravljalno vprašanje ali celo namig.
Pri vsem tem se nam pojavlja vprašanje, ali med sporazumevanjem osebni stik krepiti tudi na izrazni ravni, seveda pa je to odvisno od vrste dejanja, okoliščin in jezikovno-kulturnih navad skupnosti. Npr. med učiteljem in učencem ni osebnega razmerja, zato naj on postavlja vprašanja v neosebni obliki (Povej, kaj je …?) in ne v osebni (Povedal mi boš, kaj je …?).
Seveda pa pri vsem tem ni pomembna samo oblika zahteve, ampak tudi njena vsebina. Treba je izbrati vsebine, ki skušajo že vnaprej odstraniti ovire, ki bi naslovniku preprečevale izpolniti sporočevalčevo željo. Če predvidevamo, da je čas tisti, ki bi utegnil naslovnika ovirati, da bi izpolnil našo željo, bomo dejali: Ali imaš trenutek časa in on se bo po vsej verjetnosti odzval: Kaj pa želiš? Tako nam je uspelo, da bomo željo izrazili kot odgovor na njegovo vprašanje.
7. Vljudnost kot učinek interacije med obliko in vsebino zahteve ter okoliščinami izrekanja
Namen raziskave, podmene in postopki
Avtorica je raziskovala zato, da bi ugotovila, kako na oceno vljudnosti vpliva:
" oblika, s katero je zahteva izražena (O),
" okoliščine izrekanja (K),
" spol (S).
Bistvo raziskave je, da na oceno vljudnosti vpliva oblika zahteve; manj vljudne so neposredno izražene zahteve, bolj pa posredno izražene. Poleg teh dveh oblik zahtev sta pomembni tudi okoliščine izrekanja in vsebina zahteve oz. teža obremenitve. Vrednost O, K, R niso neodvisne vrednosti; vrednost O je od vrednosti K in R odvisna vrednost. Njena vloga je, da uravnotežuje hierarhična razmerja med S in N in učinek tega uravnoteževanja je vrednost V. Primer: Če govorec, ki je v nadrejenim polažaju in ima moč in položaj, mu omogoča izrekati zahteve z zavezujočo močjo v neposredni obliki, izbere posredno obliko in to performira večji vljudnostni učinek. Učinek vljudnosti proizvede tudi odpoved oblikam, ki izražajo nadrejenost in prisilnost.
Obratno razmerje med vljudnostnimi učinki opažamo med obliko in težo obremenitve, ki jo z zahtevo S nalaga N. Vrednost O uravnotežuje tudi neskladje interesov na lestvici škode in koristi. Posredne oblike blažijo težo obremenitve, zato lahko zahteve v N interesu izražamo tudi neposredno, ne da bi bili zato vljudni.
8. Raziskovalni postopek
Avtoričina raziskava je zajela določeno število dijakov tretjega in četrtega letnika srednjih šol različnih smeri.
Zahtevo je izrazila v 12 različicah (Z1-12)
1. raba velelniške glagolske oblike: Vrni/Vrnite mi moj kuli.
2. raba velelniške oblike z govornim zvalnikom: Mihec/tovarišica, vrnite mi moj kuli.
3. raba performativnega glagola prisile: Zahtevam, da mi vrneš/vrnete moj kuli.
4. odločevalno vprašanje po naslovniku hotenja, voljni pripravljenosti za dejanje: Ali bi mi hotel/hoteli vrniti moj kuli.
5. konvencionalna oblika odločevalnega vprašanja: Ali bi mi lahko vrnil/vrnili moj kuli.
6. zanikana oblika odločevalnega vprašanja: Ali bi mi ne mogel/mogli vrniti mojega kulija?
7. izrekanje zahteve z glagolom prisile: Moj kuli mi boš boste morali vrniti.
8. napoved naslovnikovega dejanja: Vrnil/vrnili mi boste moj kuli.
9. izražanje potrebe: Kuli potrebujem.
10. namig: Kuli sem ti/vam posodil.
11. izražanje želje: Rad bi nazaj moj kuli.
12. prošnja: Prosim, vrni/vrnite mi moj kuli.
Poleg tega je spreminjala tudi okoliščine izrekanja, spreminjali so se S, N in družbena razmerja med njimi. Zajela pa je tudi pet različnih okoliščin.
Dijaki so dobili navodila, da ocenijo, katera zahteva je bolj vljudna, katera manj. Najvišja ocena predstavlja najbolj izraženo zahtevo.
10. Rezultati:
Vljudnostni učinek oblike
V vseh okoliščinah dosega najvišjo oceno Z12, po oceni najbolj približa Z5, sledita odločevalno vprašanje po hotenju in Z11, Z6 dosega izmed odločevalnih vprašanj najnižjo oceno.
Po vljudnosti so najnižje uvrščene naslednje zahteve: na dvanajstem mestu je Z3, sledi Z8, Z1 in Z7.
V srednjo vljudnostno skupino so zahteve, kjer so upoštevane okoliščine: Z2, Z10 in Z9. V okoliščinah pa je najslabše izraženo vljudnostno razlikovanje v razmerju mati - sin/hči. Primer: Olupi krompir. Moral boš olupiti krompir. Maja, olupi krompir.
Mesto Zahteva (Z)
1. Z12
2. Z5
3. Z11
4. Z6
5. Z4
6. Z2
7. Z10
8. Z9
9. Z7
10. Z1
11. Z8
12. Z3
Avtoričini rezultati raziskave se ujemajo z ugotovitvami J. Blum-Kulke (1987), ki ugotavlja, da so te oblike odločevalnih vprašanj manj vljudne zaradi pragmatične neprosojnosti. Pri njih se ve, da gre za S vljudnostno potezo, drugače pa je dejanska namera sporočila zahteva.
11. Vljudnostni učinek oblike in okoliščine izrekanja
Okoliščine so dejavnik, ki ob enakih oblikah statistično pomembno vplivajo na povprečno oceno vljudnosti liste dvanajstih, oblikovno izenačenih povedi. Najvljudnejša je v enakovrednem družbenem razmerju sošolec - sošolec in razmerju družbene/domačnosti mati - hči/sin. Razlika med ocenama vljudnosti v teh dveh okoliščinah ni statistično pomembna. Najmanj vljudno je ocenjeno v razmerju družbene neenakovrednosti, ko se podrejen člen - učenec obrača na učitelja. Slep tega je, da je učinek vljudnosti statistično pomembno odvisen od oblike zahteve in od okoliščin, v kateri te oblike izrečemo. Vljudnost je torej funkcija oblike in okoliščin izrekanja.
12. Ocena vljudnosti in spol
Raziskava je pokazala, da so ženske občutljivejše na vljudnost učiteljevih zahtev kot moški. Avtorica je preučevala učenčeve želje glede tega, kako naj bi jih učitelji poimenovali. 100 % vprašanih učenk je odgovorilo, da si želi poimenovanje z imeni, pri moških pa se je za tako poimenovanje odločilo samo 42 %, 48 % pa za poimenovanje s priimkom. Učitelji tako tudi ravnajo. Na deklice se obračajo tako, da jih pokličejo po imenu.
13. Ocena vljudnosti in teža obremenitve
Leech (1983) je opozoril, da je učinek vljudnosti odvisen od teže obremenitve, ki jo z zahtevo nalagamo N. N zahtevo oceni s stališča stroška in koristi, ki jo bo imel od zahtevanega dejanja. Raziskava kaže, da je ocena vljudnosti v velelniški obliki izraženih zahtev odvisna od ocene škode ali koristi, ki jo ima od zahtevanega dejanja S oz. N. Ugotovitev: čim bolj je dejanje v naslovnikovo škodo, tem bolj je velelnik ocenjen kot nevljuden ali obratno. Raziskava potrjuje, da interesno razmerje do zahtevanega dejanja tako pomembno določa vljudnostni učinek oblike, da je mogoče zahteve, ki so v naslovnikovo korist, izreči neposredno v obliki velelnika, ne da bi bile ocenjene za nevljudne.
14. Sklepne ugotovitve
Avtorica je v raziskavi predpostavila, da je pojem vljudnosti povezan s pozitivnim vrednostnim stališčem. Izhajala je iz predpostavke, da je vljudnost interakcijski učinek soodvisnih vrednosti:
" oblike, s katero je zahteva izražena;
" družbenih razmerij med S in N, predvsem razmerij enakovrednosti in neenakovrednosti, bližine ali razdalje;
" družbene moči ali nemoči;
" teža obremenitve.
Vljudnost je funkcija vseh treh vrednosti (O, K, R), te pa niso neodvisne, temveč so v interakciji. Izsledki se skladajo z izsledki J. Blum-Kulke (1987). Posredno izražene zahteve imajo večji vljudnostni učinek kot neposredno izražene.
Raziskava potrjuje, da vljudnost ni samo funkcija oblike, temveč tudi okoliščin izrekanja. Za najmanj vljudno je lista ocenjena v položaju, ko se z zahtevami obrača podrejeni člen družbenega razmerja na nadrejenega. Najbolj vljudna pav položaju družbene enakovrednosti in bližine. V hierarhičnih razmerjih se pričakuje večja stopnja vljudnosti kot v enakovrednih.
Pomembno je tudi razmerje med obliko in interesom. Zahteve, ki so v N interesu, je mogoče izraziti neposredno, a vseeno učinkujejo vljudno.
Pojma vljudnosti ni mogoče pojasniti, ne da bi upoštevali interakcijskih razmerij med vrednostmi O, K in R. Pomembna je vloga neposredno izraženih zahtev uravnotežiti neskladje med S in N, razliko v moči, družbeni razdalji in interesni naravnanosti do vsebine zahteve.
_________________________________________________________
Olga Kunst-Gnamuš: Sporazumevanje med željo, resnico in učinkom. Ljubljana, 1991. Str. 149?185.
VAJE (Vljudnost in posrednost)
1. V različnih okoliščinah določi, kdo je sporočevalec, kdo naslovnik in kakšno je njuno razmerje (enakovredno ali neenakovredno)!
" Učitelj je v zbornici pozabil učbenik, zato ne more vpisati vsebine učne ure, obrne se na učenca.
Sporočevalec___________________________________________
Naslovnik______________________________________________
Razmerje______________________________________________
" Učenec je učitelju posodil pisalo, da je lahko popravil domače naloge. Sedaj bi ga rad nazaj, zato se obrne na učitelja.
Sporočevalec___________________________________________
Naslovnik______________________________________________
Razmerje______________________________________________
" Učenec je sošolcu posodil zvezek, sedaj ga potrebuje in bi ga rad nazaj.
Sporočevalec___________________________________________
Naslovnik______________________________________________
Razmerje______________________________________________
" Mama se obrne na sina /hčerko, da ji pomaga pri kuhanju kosila.
Sporočevalec___________________________________________
Naslovnik______________________________________________
Razmerje______________________________________________
2. Pred seboj imaš dvanajst različic zahtev. Ocenite, katera zahteva se ti zdi izražena bolj vljudno, katera manj. Uporabi ocene 1 do 5.
" raba velelniške glagolske oblike: Vrni/Vrnite mi moj kuli.
" raba velelniške oblike z govornim zvalnikom: Mihec/tovarišica, vrnite mi moj kuli.
" raba performativnega glagola prisile: Zahtevam, da mi vrneš/vrnete moj kuli.
" odločevalno vprašanje po naslovniku hotenja, voljni pripravljenosti za dejanje: Ali bi mi hotel/hoteli vrniti moj kuli.
" konvencionalna oblika odločevalnega vprašanja: Ali bi mi lahko vrnil/vrnili moj kuli.
" zanikana oblika odločevalnega vprašanja: Ali bi mi ne mogel/mogli vrniti mojega kulija?
" izrekanje zahteve z glagolom prisile: Moj kuli mi boš boste morali vrniti.
" napoved naslovnikovega dejanja: Vrnil/vrnili mi boste moj kuli.
" izražanje potrebe: Kuli potrebujem.
" namig: Kuli sem ti/vam posodil.
" izražanje želje: Rad bi nazaj moj kuli.
" prošnja: Prosim, vrni/vrnite mi moj kuli.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
