domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Brezplačne seminarske naloge in učne priprave
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje seminarskih nalog po google

 
Knjižni jezik
Književnost
Didaktika
Dialektologija
Folkloristika
Skladnja
 
  www gostovanje sloHOST
gostovanje spletnih strani in izdelava spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
kvalitetno in cenovno ugodno lektoriranje
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
9.11.2004
Kralj Matjaž
objavil: Simona Knez
Število ogledov: 2475
KRALJ MATJAŽ
ljudska


Kralj Matjaž je bil dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega denarja sploh niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsak dan rajali in v svetle kozarce natakali rujno vince.
Bil je kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list. Izbralo si ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju in v starem Krnskem gradu je imel svoj prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak revež si je lahko izprosil milosti in pravice.
Ker pa je bil kralj bogat vladar, so mu dragi kralji zavidali. Nekoč je iz onega kraja, kjer sonce zahaja, prišlo toliko sovražnikov nad Matjaža kot gosenic na repišče. V krvavem boji so pokončali njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga je na begu sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala v Rečicah, do katerih je pobegnil, in ga skrila pred sovražnikom. Tam sedaj počiva s svojimi junaki in kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal slovenskemu rodu.
Izvoljenim se večkrat posreči, da pridejo do njega. Pri Rečicah je bil kovač in ta je na gori iskal glogovega ročnika za kladivo, pa je našel duplo, skozi katero je prišel v hipu v prečuden svet. Kralja Matjaža je videl pri okrogli kamniti mizi sedeti in dremati. Na mizi je ležala debela mošnja zlatov. Kovač jo je vzel in je bil odtlej bogat mož.
Zlasti na starega leta dan se to duplo lahko vidi.


RAZLAGA SLABŠE RAZUMLJENIH BESED

? očák - star častitljiv mož, prednik;
? naše gore list - je našega rodu, naše narodnosti;
? Pečice ali Rečice - gora Peca (2114) na južnem Koroškem, na avstrijsko-slovenski meji;
? ročník (nar.) - ročaj ali držaj;
? glog - trnat grm ali drevo z napiljenimi listi, belimi cvetovi in rdečimi koščičastimi plodovi,
? repišče - njiva, na kateri raste repa.

Besedilo je pripovedka, ki je kratka ljudska (ustna) pripoved. Prikazuje na pol resnični svet, ki je povezan z določenimi kraji, osebami in časom. Njeni dogodki so lahko tudi pravljični, konec pa je ponavadi mračnejši. Ločimo zgodovinske in razlagalne pripovedke.
Zgodovinske pripovedke nas popeljejo v zgodovinsko dogajanje, ki pa je domišljijsko preoblikovano. Pri nas so znane zgodovinske pripovedke o kralju Matjažu in pa o kralju Matjažu in Alenčici. O kralju Matjažu so se na Slovenskem napletle različne zgodbe. Najbolj je razširjena ta, ki govori, da počiva v skalnati duplini na gori Peci. Kralj Matjaž je spodbudil več slovenskih pisateljev, da so ga v svojih književnih delih preoblikovali po svoje.
Ljudsko pripovedništvo pozna poleg pripovedk še pravljice, bajke, basni in legende.


ANALIZA BESEDILA


P1: Kralj Matjaž je bil dober kralj.
P2: Dal je same zlate kovati.
P3: Drugega denarja sploh niso poznali.
P4: Zato so bili takrat zares zlati časi.
P5: Pod košatimi lipami so naši očaki vsak dan rajali in v svetle kozarce natakali rujno vince.
P6: Bil je kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list.
P7: Izbralo si ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju in v starem Krnskem gradu je imel svoj prestol.
P8: Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak revež si je lahko izprosil milosti in pravice.
P9: Ker pa je bil kralj bogat vladar, so mu drugi kralji zavidali.
P10: Nekoč je iz onega kraja, kjer sonce zahaja, prišlo toliko sovražnikov nad Matjaža kot gosenic na repišče.
P11: V krvavem boju so pokončali njegovo vojsko do sto zvestih junakov.
P12: Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga je na begu sovražnik že misli zajeti, se je odprla skala v Rečicah, do katerih je pobegnil, in ga skrila pred sovražnikom.
P13: Tam sedaj počiva s svojimi junaki in kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal slovenskemu rodu.
P14: Izvoljenim se večkrat posreči, da pridejo do njega.
P15: Pri Rečicah je bil kovač in ta je na gori iskal glogovega ročnika za kladivo, pa je našel duplo, skozi katero je prišel v hipu v prečuden svet.
P16: Kralja Matjaža je videl pri okrogli kamniti mizi sedeti in dremati.
P17: Na mizi je ležala debela mošnja zlatov.
P18: Kovač jo je vzel in je bil odtlej bogat mož.
P19: Zlasti na starega leta dan se to duplo lahko vidi.


1. UVOD
1.1. Snov
˘ je zgodovinska.
1.2. Tema
˘ govori o kralju Matjažu.
1.3. Motiv
˘ pravičnega in dobrega kralja.
1.4. Namen
˘ pripovedke je vzbuditi v bralcu čut pravičnosti, pripadnosti in dobrote.
1.5. Okoliščine
˘ nam orišejo kralja Matjaža.
Uvod je sestavljen iz petih povedi. Vse so kratke, zato je uvod kratek, jedrnat in živahen. Iz uvoda hitro preidemo na jedro.
Uvod je SINOPSISNI, ker je v njem nakazano bistvo obravnavanega, hkrati pa je uvod tudi ZGODOVINSKI.

2. JEDRO ALI OBNOVA
Jedro je členjeno na odstavke. Je najpomembnejši del besedila, ki je hkrati tudi najdaljši. Tema iz uvoda se razvija in razrašča v jedru besedila. Po Gombocu pa poznamo različne načine razvijanja jedra, ki se kažejo tudi v tem besedilu. Jedro je členjeno po časovnem zaporedju dogodkov, najdemo vzročno povezavo motivov. Besedilo prehaja od znanega k neznanemu. Deli jedra so med seboj povezani.

3. ZAKLJUČEK
Je sestavljen iz ene same povedi, v kateri preskočimo daljše časovno obdobje in povzamemo bistvo jedra. Zaključek je STEREOTIPEN - splošen zaključek, značilen za pripovedovalca pravljic, kar naslovnika vrne v realnost.

4. KOHERENCA IN KOHEZIJA
Koherenca je razločevalna lastnost besedila .
Ločimo slovnično in tematsko koherenco.
" Slovnična koherenca - kohezija govori o površinski, slovnični, skladenjski strnjenosti in povezanosti.
" Tematska koherenca - govori o vsebinski, tematski, logični povezanosti in strnjenosti.
" Načini doseganja koherence besedila:
˘ skladenjskopomenska povezava (med posameznimi deli besedila),
˘ logičnopomenska povezava (med temami v besedilu).

Pripovedka Kralj Matjaž je slovnično in tematsko koherentna. Pripovedka želi pri bralcu vzbuditi čut za pravičnost. Želi, da bi bralec ravnal podobno kot kralj Matjaž.

5. NAVEZOVANJE
Temelji na navezovanju med besedami v besedilu. Medsebojno pa se navezujejo tudi izrečeni stavki, če so pomensko enaki ali drug v drugem vsebovani, ali sklepi, izhajajoči iz izrečenega.
- RAZMERJE MED NANAŠALNICO IN NAVEZOVALNIKOM:
" vsi navezovalniki oziroma vse ponovitve se nanašajo na isti predmet. Tukaj gre za zajemanje različnih sinonimnih ponovitev ali navezovanj na isto referenco. To so SINONIMIČNA navezovanja;
" navezovalniki niso enaki nanašalnici, temveč so samo v sorodu z nanašalnico. To so HIPONIMIČNA navezovanja.

- NAVEZOVANJE V BESEDILU:
BESEDE STAVKI
Sinonimija Hiponimija Sinonimija Hiponimija
ENAKOST med besednimi izrazi SORODNOST med izrazi ENAKOST med stavki SORODNOST med stavki
HIPERNIM ali NADPOMENKA
zlat-denar
lipa-drevo
dan-teden
kozarci-steklovina
vince-pijača
vrata-stanovanjska oprema
sonce-vesolje
gosenica-žival
repišče-njiva
skala-kamenje
miza-pohištvo
gora-gorovje
kovač-poklic
glog-les
ročnik-del orodja
kladivo-orodje
mož-človek
REPETICIJA ali PONOVITEV
/
ZAIMENSKO NAVEZOVANJE
kralj Matjaž-on, njega, ga, mu
mošnja-jo
MORFEMSKO NAVEZOVANJE
kralj Matjaž-je bil
očaki-so rajali
kralj Matjaž-je imel
sovražniki-so pokončali
kralj Matjaž-ni bil
PARAFRAZA
slovenski kralj-naše gore list KULTURNA
polje-njiva
kralj-cesar
grad-dvorec
LOGIČNA
odpreti-zapreti
ONTOLOŠKA
/ PARAFRAZA
/
SKLEPANJA
POSLEDICE
V krvavem boju so pokončali njegovo vojsko do sto zvestih junakov.
Vojska je mrtva.

- SINONIMI
" sovražnik-nasprotnik
" junak-heroj
" ljudstvo-narod, rod
" staro leto-silvestrovo
" duplo-votlina
" mošnja-denarnica
" kralj-vladar, cesar
" polje-njiva
" grad-dvorec, graščina
" vrata-duri
" revež-siromak

- PROTIPOMENKE
" revež-bogataš
" sovražnik-prijatelj
" dober-slab
" milost-nemilost
" pravica-krivica
" zavidati-privoščiti
" odpreti-zapreti
" srečno-nesrečno

- NAVEZOVANJE S KAZALNIMI ZAIMKI
" P12: "Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga je na begu sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala v Rečicah, do katerih je pobegnil in ga skrila pred sovražnikom." P13: "Tam sedaj počiva s svojimi junaki in kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal slovenskemu rodu."

- NAVEZOVANJE Z ZAIMENSKIMI PRISLOVI
" P3: "Drugega denarja sploh niso poznali."P4: "Zato so bili takrat zares zlati časi."
" P9: "Ker pa je bil kralj bogat vladar, so mu drugi kralji zavidali." P10: "Nekoč je iz onega kraja, kjer sonce zahaja prišlo toliko sovražnikov na Matjaža kot gosenic na repišče."

6. ČLENITEV PO AKTUALNOSTI
Je stavek razdelila na izhodišče in jedro; na TEMO (izhodišče) je tisto, kar je že prej omenjeno in REMO (jedro) je nekaj novega. V temi je to, o čemer se pripoveduje, v remi pa tisto, kar se o temi sporoči.


Poznamo pet tipov tematskih postopnosti:
1. Enostavna linearna postopnost (vsako naslednje izhodišče izhaja iz jedra prejšnjega stavka);
2. postopnost s tekočo temo (vsi stavki v opazovanem besedilu ali delu besedila imajo isto izhodišče);
3. postopnost z izpeljanimi temami (v izhodišču je najprej neka nadpomenka, sledeča izhodišča pa so deli celote, podpomenke);
4. postopnost z razcepljeno remo (jedro nekega stavka je tako, da vsebuje možnosti razcepa in nadaljevanja v dveh ali več različnih izhodiščih);
5. tematski skok (tu je preskok iz ene teme na drugo).

V besedilu se kaže peti tip tematske postopnosti, saj preide iz zgodbe o kralju Matjažu na zgodbo o kovaču.
P14: "Izvoljenim se večkrat posreči, da pridejo do njega." P15: "Pri Rečicah je bil kovač in ta je na gori iskal glogovega ročnika za kladivo, pa je našel duplo, skozi katero je prišel v hipu v prečuden svet." P16: "Kralja je videl pri okrogli kamniti mizi sedeti in dremati." P17: "Na mizi je ležala debela mošnja zlatov." P18: "Kovač jo je vzel in je bil odtlej bogat mož."
Kaže se tudi enostavna linearna postopnost, ki se lepo vidi v uvodu besedila.
P1: "Kralj Matjaž je bil dober kralj." P2: "Dal je same zlate kovati." P3: "Drugega denarja sploh niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi."
Vidna pa je tudi postopnost z razcepljeno remo.
P6: "Bil je kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list." P7: "Izbralo si ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju in v starem Krnskem gradu je imel svoje prestol." P8: "Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak revež si je lahko izprosil milosti in pravice."

7. POVEZOVANJE MED STAVKI V BESEDILU
V okviru povezovanja med stavki v besedilu poznamo štiri tipe:
1. Konjunkcija povezuje enote z enakim statusom: obe enoti sta v besedilnem svetu-resnični;
2. disjunkcija povezuje enote z alternativnim statusom, od katerih je v besedilnem svetu le ena lahko resnična;
3. kontrajunkcija povezuje enote z enakim statusom, ki pa so videti v besedilnem svetu nezdružljive-vzrok in nepričakovan učinek;
4. subordinacija povezuje enote, pri katerih je status ene odvisen od statusa druge.


V besedilu najdemo:
-konjunkcijo (P15: "Pri Rečicah je bil kovač in ta je na gori iskal glogovega ročnika za kladivo, pa je našel duplo, skozi katero je prišel v hipu v prečuden svet.");
-kontrajunkcija (P12: "Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga je na begu sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala v Rečicah, do kateri je pobegnil, in ga skrila pred sovražnikom.")
(P15: "Pri Rečicah je bil kovač in ta je na gori iskal glogovega ročnika za kladivo, pa je našel duplo, skozi katero je prišel v hipu v prečuden svet.").

8. NAMERNOST
Pripovedka želi v bralcu vzbuditi čut za pravičnost. In tako je vloga besedila VPLIVANJSKA.

9. SPREJEMLJIVOST
Besedilo, pripovedka je namenjena širokemu krogu ljudi in je z vidika naslovnika relevantna. Seveda pod pogojem, da bralec sprejme pravljični svet za možen in obstoječ svet. Če pa bralec pravljičnega sveta ne sprejme kot obstoječega, potem besedilo ni relevantno. Ne doseže vplivanjskega učinka.

10. INFORMATIVNOST
Poznamo tri stopnje informativnosti:
1. Zgornja stopnja - informativnost 1. stopnje;
2. Spodnja stopnja - informativnost 2. stopnje;
3. Dozdevno povsem zunaj množice izbirnih možnosti - informativnost 3. stopnje.
Pripovedka o kralju Matjažu vsebuje informativnost 1. stopnje, kar se kaže z vezniki, predlogi in členki.
P5: "Pod košatimi lipami so naši očaki vsak dan rajali in v svetle kozarce natakali rujno vince:"

Hkrati pa pripovedka vsebuje tako 2. kot 3. stopnjo informativnosti.
P1: "Kralj Matjaž je bil dober kralj."
P6: "Bil je kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list."

11. SITUACIJSKOST
Kraj je natančno določen ( Rečice). Čas ostaja definiran kot "zlati čas". Pojavi so pogostnost: P2: "Dal je same zlate kovati."
P3: "Drugega denarja sploh niso poznali."
P1: "Kralj Matjaž je bil dober kralj."
P6: "Bil je kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list."
P9: "Ker pa je bil kralj bogat vladar, so mu drugi kralji zavidali."
P12: "Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga je na begu sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala v Rečicah, do katere je pobegnil, in ga skrila pred sovražniki."

12. MEDBESEDILNOST
Besedilo je zapisano in umetnostno. Gre za pripovedko, ki je enogovorna.


13. ZAKLJUČEK
Seminarska naloga vsebuje kratko analizo besedila, ki ni analizirano v celoti. Poiskali sva najzanimivejše in najbolj značilne primere za posamezne kriterije analize besedila.


LITERATURA:
1. S. Hudej: Šolske ure besediloslovja; priročnik: Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1994.
2. M. Mohor, V. Medved Udovič, I. Saksida, B. Golob: Sreča se mi v pesmi smeje; berilo za sedmi razred devetletne osnovne šole: Ljubljana: Založba Mladinska knhjiga, 1999.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: SKJ_IV-Simona_Knez.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Free websites listing and linkexchange - Science
Free submission to our Web Directory - Category Science.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Home & Family
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Home & Family.


Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Sports
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Sports.
Free websites listing and linkexchange - Kids & Teens
Free submission to our Web Directory - Category Kids & Teens.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Computers
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Computers.

Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.