9.11.2004
Primerjava nekaterih poimenovanj v sporočanju |
objavil: Primož Merf, Tamara Korade
Število ogledov: 2021 |
|
 |
1. UVOD
V seminarski nalogi sva primerjala 14 poimenovanj v sporočanju, in sicer:
" sporočanje,
" sporočilo, besedilo,
" sporočevalna veriga,
" elementi sporočevalne verige,
" vrste sporočanja,
" vrste besedil,
" nastajanje besedil,
" deli besedila,
" načela dobrega sloga,
" vloga besedila,
" namen besedila,
" ubeseditvena stališča,
" slogovni postopki,
" stalne oblike besedil oz. besedilnih vrst.
Za primerjavo sva si izbrala sedem virov, in sicer:
" Toporišič, J. 2000: Slovenska slovnica. Obzorja. Maribor.
" Več avtoric, 1999: Na pragu besedila 1-4. Rokus. Ljubljana.
" Pavlin Povodnik, M. 1996: Sporočanje za šolo in vsakdanjo rabo. Rokus. Ljubljana.
" Predmetni izpitni katalog za maturo 1998.
" Katalog znanja za maturo in zaključne izpite na štiriletnih srednjih šolah 1993.
" Učni načrt za pouk slovenskega jezika in knjizevnosti v gimnazijah in drugih štiriletnih šolah, 1997.
" Ceklin, I. in Levstik, N. 1997: Kaj znam za maturo? Slovenski jezik pregledno in nazorno. ZRSŠ. Ljubljana.
2. PRIMERJAVA
a) SPOROČANJE
Izraz se pojavi v vseh sedmih virih, a se v učbeniku Na pragu besediloslovja pojavi izraz sporazumevanje. Avtorice tega učbenika namreč delijo sporazumevanje oz. komunikacijo na sporočanje in sprejemanje. Prevladuje torej sporočanje.
b) SPOROČILO, BESEDILO
Izraz je uporabljen v vseh virih, vendar v treh pomeni drugo kot sporočilo, dvakrat pomeni isto kot sporočilo, v dveh virih pa je uporabljen le izraz besedilo.
c) SPOROČEVALNA VERIGA
Termin je v vseh virih, in sicer: enkrat se pojavi kot sporočevalna veriga, trikrat kot sporočanjski oz. sporočevalni model, dvakrat kot dejavniki sporočanja in enkrat kot elementi sporočanja.
d) ELEMENTI SPOROČEVALNE VERIGE
V virih se pojavlja zelo različno število elementov sporočevalne verige. Naslovnik se pojavi v vseh sedmih virih. Izraz tvorec se pojavlja enako pogosto kot izraz sporočevalec, enkrat pa se pojavi izraz oddajnik. Okoliščine se pojavijo v vseh virih, le da so ponekod poimenovane še kot sobesedilo in sotvarje. Besedilo je še sporočilo, a prevladuje besedilo. Prenosnik je omenjen v šestih virih, a z različnimi izrazi: prenosnik, kod, kanal. Drugi dejavniki, ki se še pojavljajo pa so: jezikovnost, zavest, podzavest, jezik, tema, vsebina, cilj, predmetnost in referenca.
e) VRSTE SPOROČANJA
Razlozene so v vseh virih. Prevladuje delitev na besedno in nebesedno sporočanje. Pojavi pa se še ustno oz. govorno in pisno sporočanje ter jezikovni in nejezikovni kodi.
f) VRSTE BESEDIL
Obravnavane so v vseh virih, a je njihova razvrstitev zelo pestra. Umetnostna in neumetnostna besedila so navedena skoraj povsod, govorna in pisna besedila omenjajo štirikrat. Najbolj razvejano delitev najdemo v učbenikih Na pragu besedil, kjer avtorice navajajo kar šestnajst vrst besedil: umetnostna, neumetnostna, govorjena, zapisana, enogovorna, dvogovorna, subjektivna, objektivna, uradna, neuradna, zasebna, javna, praktičnosporazumevalna, uradovalna, publicistična in strokovna.
Najbolj uveljavljena je delitev na umetnostna in neumetnostna besedila, pri slednjih pa še glede na neumetnostne funkcijske zvrsti.
g) NASTAJANJE BESEDIL
Razlozeno je v šestih virih dokaj enotno. Iznajdba je poimenovana še kot invencija in izbira, urejanje kot dispozicija, zbiranje in priprava, gradnja pa še kot kompozicija, ubesedovanje, ubesediljenje, upovedovanje, oblikovanje in elokucija.
Poenotenje terminologije jena tem mestu več kot potrebno.
h) DELI BESEDILA
So ponovno razlozeni v vseh virih dokaj enotno: v glavnem kot uvod, jedro in zaključek oz. sklep. Trikrat je tridelna zgradba ločena od fragmentarne in medias res (od nekonvencionalnih besedil).
i) NAČELA DOBREGA SLOGA
Navajajo jih vsi viri, a je za nekatere dovolj ze pet načel, medtem ko jih nekateri navajajo kar deset. Prevladujejo: jedrnatost, zivost, jasnost, primernost in ustreznost. Toporišič pa navaja še: uglajenost, lahkotnost, besedno čistost in naravnost.
j) VLOGA BESEDILA
Razlozena je v petih virih, a dokaj razpršeno in neenotno. Lepotno vlogo omenja vseh pet virov. Predstavitvena, vplivanjska in izrazna vloga se pojavijo po štirikrat, povezovalna pa trikrat. Nekateri viri navajajo še: prikazovalno, razodevalno, pozivno, govornostikovno, ojezikovno (osredotoča se na jezik kot sestav, najjasneje to vlogo opravljajo stavki, v katerih vprašujemo o pomenu kakega izraza: Kaj je gostüvanje?) in metajezikovno (izrazita je v besedilih, s katerimi posebej pojasnjujemo pomen kake besede oz. dela besedila ali ugotavljamo njegovo razumljivost: Kaj pomeni beseda, ki ste jo izrekli nazadnje? Ste me razumeli?).
k) NAMEN BESEDILA
Zaradi neenotnosti pri prejšnjem pojmu (vloga besedila) se pri tem pojmu nejasnosti še povečajo. Namen je opisan le v dveh virih. V obeh se pojavljajo prikazovalni, pozivni, povezovalni, zagotavljalni in izvršilni namen. Poleg tega so navedeni še vrednotenjski, poizvedovalni in čustveni namen.
Zanimivo je, da se namen besedila pojavlja ravno v učbeniku M. P. Povodnik (Sporočanje…), ki vloge besedil sploh ne omenja.
l) UBESEDITVENA STALIŠČA
Omenja jih šest virov, in sicer povsem enotno: subjektivna, objektivna. En vir navaja delitev na opis (deskripcija) in oris (ilustracija).
m) SLOGOVNI POSTOPKI
Poimenovani so še kot ubeseditveni oz. ubesedovalni načini ter besedovalni tipi. Tudi tukaj bi bilo potrebno poenotiti poimenovanje tega termina.
V šestih virih najdemo postopke: opisovanje, utemeljevanje, pripovedovanje in razlaganje. Omenjeno pa je še poročanje in obveščanje.
n) STALNE OBLIKE BESEDIL oz. BESEDILNIH VRST
Če bi morali govoriti o največjih razlikah, bi zagotovo to bilo na tem mestu, saj se število stalnih oblik besedil oz. besedilnih vrst razpenja od deset pa kar do štirideset. Tukaj bi bilo nujno potrebno uvesti sistemizacijo, saj je zahtevanih besedil veliko.
Zanimivo je, da M. P. Povodnik v svojem učbeniku za osnovne in srednje šole navaja kar štirideset stalnih oblik besedil, medtem ko jih priročnik za maturo Kaj znam za maturo? navaja oz. zahteva od maturanta le šestnajst.
3. UGOTOVITVE
Primerjavo lahko skleneva z naslednjimi ugotovitvami:
" Najmanjše razlike v poimenovanjih se pojavljajo le pri petih pojmih, in sicer: nastajanje besedil, deli besedila, načela dobrega sloga, ubeseditvena stališča in slogovni postopki.
" Največje razlike pa se pojavljajo pri ostalih devetih pojmih: sporočanje, sporočilo/besedilo, sporočevalna veriga, elementi sporočevalne verige, vrste sporočanja, vrste besedil, vloga besedil, namen besedil in stalne oblike besedil.
" Najbolj izčrpno, nazorno in razumljivo, čeprav na trenutke preveč razdrobljeno, je sporočanje razlozeno v učbeniku Na pragu besediloslovja.
" Če zelimo zmanjšati zmedo pri učiteljih, kaj šele učencih, ki se učijo iz različnih virov, bi bilo potrebno poenotiti nekatera poimenovanja, da bi vsaj učbenik in učni načrt imela podobno terminologijo.
4. PREDSTAVITEV BESEDILNIH VRST
Odločila sva se predstaviti dve besedilni vrsti. Prva je omenjena v vseh virih in bi jo naj obvladali dijaki drugih letnikov srednjih šol tj. poročilo. Drugo besedilno vrsto pa omenja zgolj učbenik Na pragu besediloslovja. Obvladali bi jo naj dijaki četrtih letnikov in je zanimiva in koristna za nadalje šolajoče se dijake tj. bodoče študente - predavanje.
a) Poročilo
Poročilo je pripovedovalno besedilo, namenjeno širši javnosti, zaradi česar sodi med publicistična besedila. Gre za stvarno predstavitev preteklih dogodkov, tj. bralca obvesti, da se je zgodil aktualen dogodek, in mu v nadaljevanju odgovori na vprašanja: kdo, kaj, kje, kdaj ter še zakaj in kako. Prav ti dve dodatni vprašanji sta posebej značilni za poročilo in tako ločita poročilo od časopisne novice, ki na ti dve vprašanji ne odgovarja.
Zgradba poročila: na začetku se najprej predstavi rezultat dogodka, bistveno dejstvo, šele nato pa potek dogodka od začetka do konca. Rezultat dogodka se pogosto navede v naslovu, saj zeli tvorec besedila s tem pritegniti naslovnikovo pozornost. Poročilo navadno nima uvoda in zaključka.
Značilnosti poročanja:
˘ stvarno, neosebno poročanje, podajamo dejstva, ne pa osebnih misli in občutij,
˘ pišemo jedrnato (odgovarjamo na vprašanja: kdo, kaj, kje, kdaj, zakaj, kako), tj. poročamo le bistveno,
˘ natančno izrazanje, nazorni glagoli,
˘ točnost podatkov,
˘ upoštevati moramo potrebe naslovnika (drugačen bo izbor dejstev, če je naslovnik profesor, učenec, zdravnik),
˘ upoštevati moramo namen poročila: "odločitev o tem, kaj je bistveno je odvisna od namena poročila, drugačne bodo informacije, ki naj spodbudijo neko akcijo, kot informacije, ki pomagajo pri ugotavljanju, kdo je kaj zakrivil "
Vrste poročil: policijska, vojaška, zdravniška, vremenoslovna, šolska…
France Zagar opozarja , da imajo učenci pri sestavljanju poročil nemalo tezav. Dogajanje je zelo zapleteno, zato jim je tezko izluščiti najbolj bistvene podatke. Otroci so pač nagnjeni k nizanju dogodkov od A do , torej vse od čistega začetka pa vse do samega konca. Prav zato se v njihovih poročilih pogosto izgubijo bistvene informacije, zaradi česar so njohovi pisni izdelki pogosto mešanica pripovedovanja in poročanja. Zato je potrebno paziti, da se razlike med vrstami besedil ne brišejo. Pa ne zaradi dajanja prednosti čistim oblikam pred mešanimi, ampak zato, da ne bi bil namen sporočanja zgrešen.
PROSOJNICA: primer novice, por očila in slabega poročila
b) Predavanje
Pravilno se nama zdi, da dijake četrtih letnikov (bodoče študente) pripravimo na to besedilno vrsto, ki jih kmalu čaka, čeprav se najpogosteje ne odvija tako, kot so se naučili.
Predavanje je govorjeno strokovno besedilo, ki je namenjeno strokovnjakom, študentom ali širši javnosti. Prikazuje pojave iz različnih področij (jezik, gospodarstvo, politika).
Zgradba
Sestoji iz treh retoričnih delov
˘ Uvod: pozdrav predavatelja poslušalcem, njegova predstavitev, napoved teme in njena razčlenitev.
˘ Jedro: podrobneje predstavi temo in jo ponazori.
˘ Zaključek: povzetek ugotovitev, izreka "odprtih" vprašanj, napoved novih raziskav, poziv poslušalcem za vprašanja in mnenja ter zahvala poslušalcem za pozornost.
Predavanje je prikazovalno besedilo, večinoma opisovalno, razlagalno in utemeljevalno. Predavatelj namreč opisuje pojave, razlaga razmerja med njimi, razlaga strokovne izraze, podaja svoje ugotovitve in jih utemeljuje.
Pri predavanju je pomembno, da predavatelj ohranja stik s poslušalci (jih nagovarja, spodbuja k sodelovanju), ter da jim olajša razumevanje, da obnovi bistvene podatke z drugimi besedami, jih povzame in predstavi z raznimi didaktičnimi pripomočki.
5. VIRI IN LITERATURA
" Toporišič, J. 2000: Slovenska slovnica. Obzorja. Maribor.
" Več avtoric, 1999: Na pragu besedila 1-4 . Rokus. Ljubljana.
" Pavlin Povodnik, M. 1996: Sporočanje za šolo in vsakdanjo rabo. Rokus. Ljubljana.
" Predmetni izpitni katalog za maturo 1998.
" Katalog znanja za maturo in zaključne izpite na štiriletnih srednjih šolah 1993.
" Učni načrt za pouk slovenskega jezika in knjizevnosti v gimnazijah in drugih štiriletnih šolah, 1997.
" Ceklin, I. in Levstik, N. 1997: Kaj znam za maturo? Slovenski jezik pregledno in nazorno. ZRSŠ. Ljubljana.
" Zagar, F. 1992: Šolske besedilne vrste. Obzorja. Maribor.
RAZSTAVA STARIH PREDMETOV
Učenci OŠ Draga Bajca v Vipavi smo v sredo, 10. Maja, ob enajstih odprli razstavo starih predmetov. Obsega vse mogoče predmete, ki se najdejo po podstrešjih: od likalnikov, svetilk, lončenih posod, orodja, do sabelj, pištol in revolverjev. Razstava bo odprta do konca meseca.
STARA ROPOTIJA ODKRIVA NAČIN ZIVLJENJA PREDNIKOV
Razstava na OŠ Draga Bajca
Kdor je ta teden prestopil prag naše šole, si je gotovo ogledak razstavo starih predmetov. Na njej so vse mogoče stvari z naših podstrešij: od likalnikov, lončenih posod, svetilk, starih ur, kladiv, klešč, kolovratov, komatov do bajonetov, sabelj pištol in revolverjev.
Pobudo za razstavo je dala zanimiva knjiga Marije Makarovičeve Kmečka abeceda. Ta je sicer najbrz namenjena mestnim otrokom, da bi spoznali zivljenje na kmetih. Zanimiva pa je tudi za kmečke otroke, saj lezijo taki predmeti, ki so jih uporabljali naši dedki in babice, še na marsikaterem podstrešju.
Stare predmete smo začeli zbirati kmalu po zimskih počitnicah. Sprva smo jih shranjevali v neki omari na šoli, jih risali in opisovali. Ko se jih je nabralo veliko, smo jih razstavili na hodniku. Ob pripravljanju te razstave smo se veliko naučili o načinu zivljenja naših prednikov.
NA KONFERENCI
Zbrali smo se na pionirski konferenci. Potegnili smo črto pod opravljeno delo. Z rezultati smo bili zadovoljni, zato so spodbuda za boljše delo v novem šolskem letu.
Učenci so predlagali, sprejeli smo načrt za delo. Delamo, da bomo še bolj zadovoljni ob koncu šolskega leta.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
