domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Brezplačne seminarske naloge in učne priprave
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje seminarskih nalog po google

 
Knjižni jezik
Književnost
Didaktika
Dialektologija
Folkloristika
Skladnja
 
  www gostovanje sloHOST
gostovanje spletnih strani in izdelava spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
kvalitetno in cenovno ugodno lektoriranje
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
9.11.2004
Govorno izražanje - Retorika
objavil: Petra Cizerle, Špela Ašenberger
Število ogledov: 3724
UVOD

Umetnost govorništva se je mogoče naučiti. Pesnik se rodi, govornik naredi (poeta nascitur, orator fit), so rekli stari Rimljani. Vsakdo se lahko nauči, kako naj obvlada besedo in jo ob primernih priložnostih tudi uporabi. Govorništvo je dostopno vsakomur, ki se mu želi posvetiti. Seveda -tako kot vse v življenju- mojstrstvo ne pade iz nebes. Kdor hoče postati dober govornik, mora nenehno delati in biti pripravljen, da se še kaj nauči. Ker tudi v tem primeru vaja dela mojstra, moramo izkoristiti vsako priložnost in imeti kakšen govor.
Vendar pa nikakor ne smemo postati "kar naprej govorniki", ne smemo venomer in za vsako malenkost nekaj pripominjati, ker bi s tem prikazali nekakšno vsiljivost in pikolovstvo drugim.
Kdor prepričljivo govori in dobro argumentira, izžareva samozaupanje. Tudi drugi mu priznavajo dobršno mero voditeljskih sposobnosti in mu -upravičeno ali ne- zaupajo.
Kdor retorično spretno vodi pogovor, ni nujno, da počne to v službi objektivne resnice. Šolani retorik ni prepričan, da bodo njegove besede veljale celo večnost. Njegov govor je prilagojen trenutnemu položaju in se ob kakšni drugi priložnosti lahko spremeni. Govori so velikokrat stvaritve trenutka. To je zelo očitno pri zasebnih, slavnostnih in priložnostnih govorih, čeprav velja malone za vse.


ELEMENTI RETORIKE

Retorika nam daje napotke, kako uporabljamo prepričevalna sredstva, uči, kako si pomagamo do logične in učinkovite zgradbe govora, do jasne argumentacije in bistvenih jezikovnih prvin (besedni zaklad, oblikovanje stavkov, misli).
Govorimo o "kakovostnem kaj". Ne smemo pa pozabiti tudi na "kakovostni kako" (način in oblika). Svoj govorni nastop izboljšamo z govorico telesa (pogledi, mimika, gibi, drža telesa) in z glasovnimi elementi (višina, barva, jakost, tempo, razločna izgovorjava). Poslušalce pritegnemo tudi s čustvi (govorimo navdušeno, prepričljivo, zavzeto).
Lahko bi rekli, da moramo za učinkovit govor združiti vsebino in obliko povedanega - kakovostni kaj in kakovostni kako.

TEMELJNA PREPRIČEVALNA SREDSTVA

1. ETOS - govornikova osebnost in njegov ugled. Sami moramo biti trdno prepričani o tem, kar govorimo.
2. PATOS - način, oblika, kako govornik naveže stik z občinstvom. Upoštevamo čustveno zagretost, ko zagovarjamo svoje zamisli.
3. LOGOS - razumsko dokazovanje.

KAKO DO VEČJE MOČI IN UČINKA BESED?

1. Govorimo kratko, jasno in konkretno
2. Glagolsko izražanje (glagoli spodbujajo k dejavnosti)
3. Tvornik namesto trpnika (Trgovino so vlomilci oropali, razbili prazne steklenice in odnesli pivo. Trgovina je bila oropana, prazne steklenice razbite, zaboji piva pa odnešeni.)
4. Glagoli namesto glagolnika (Obtožen je zaradi gledanja in neprijavljanja tatvine. Obtožen je gledal in ni prijavil tatvine.)
5. Priredje namesto podredja (Ko je prišel, je vstopil, da bi spregovoril. Prišel je in vstopil. Spregovoril je.)
6. Katero soc. zvrst uporabiti? Za javno nastopanje, ko so pred nami poslušalci iz različnih govornih območij, uporabljamo zborni jezik. Kadar se pogovarjamo s sodelavci, bomo izhajali iz svojega pokrajinskega pogovornega jezika, morda narečja. Govorica pa mora biti kljub uporabi zbornega jezika živa in zanimiva in ne nenaravna in nesproščena.
GOVOR JE SMISELNA CELOTA

Upoštevati moramo:
Če govorimo 10 minut, lahko razvijemo največ tri ideje, pa še tu naj bo ena osrednja, dve pa naj jo dopolnjujeta oz. pojasnjujeta. Tu naredimo največ napak. V želji, da bi poslušalcem povedali čim več in čim bolj razumljivo, hočemo v kratkem času povedati preveč novih informacij.

TEMELJNA VPRAŠANJA PRI PRIPRAVI GOVORA

1. Kdo so poslušalci?
2. Kaj želimo doseči?
3. Kakšno je dejansko stanje?
4. Kaj je bistveni problem?
5. Koliko časa bomo imeli na razpolago?
6. Kje so vzroki za nastalo situacijo?
7. Kaj potrebujemo za razčlembo in oblikovanje lastnih argumentov?

KAKO SI POMAGAMO, ČE POZABIMO, O ČEM SMO PRAVKAR GOVORILI, ALI PA NE ZNAMO NADALJEVATI?

Lahko si pomagamo, da:
1. Povzamemo bistvo povedanega in nadaljujemo: "Če povzamem…"
2. Besedo (ali začetek stavka) še enkrat ponovimo in nadaljujemo.
3. Preprosto začnemo nov stavek.
4. Kadar se ne spomnimo pravega izraza, rečemo: "Drugače povedano.."
5. Čas obrnemo sebi v prid: "Ima kdo kakšno vprašanje?"
6. Dodamo še kratek dogodek, anekdoto.


KAKO IZBOLJŠAMO VIZUALNI NASTOP

Za skladnost našega vizualnega nastopa moramo uskladiti najpomembnejše dejavnike: telesno držo, gibe rok in mimiko obraza.

1. DRŽA TELESA
Glavo moramo imeti pokonci, ramena vzravnana.
S prostorskim premikom lahko pokažemo na spremembo vsebine. Z gibom, s korakom lahko pokažemo, da smo prišli k novi misli, dodamo še glasovno spremembo (barvo, tempo, višino). Predvsem pa naj bo gibanje naravno in v skladu z vsebino. Nikakor ne skačemo, ne cepetamo in ne kažemo hrbta.
Kadar pa se bomo odločili za mirno držo, upoštevamo staro igralsko pravilo, da držimo eno nogo pred drugo - to je lepše, kot če se postavimo v strogo vojaško držo.

2. MIMIKA OBRAZA
Glavo dvignemo in jo držimo pokonci. Če je glava preveč nazaj, s tem pokažemo vzvišenost, preveč naprej pa kaže nebogljenost.
Najpomembnejši je stik z očmi. Lahko traja 20 sekund. Kam pa naj pravzaprav gledamo?
a) če se pogovarjamo z manjšim številom ljudi, gledamo v točko med sogovornikovimi očmi
b) ko govorimo ožji družbi, gledamo trikotnik med očmi in usti
c) ko govorimo večjemu številu ljudi, jih razdelimo v tri skupine

3. GIBI ROK
Najlepši so gibi, ki polnijo prostor od pasu do ramen. Ko govorimo naj bodo roke zmeraj vidne. Komolčni gibi hitro postanejo sunkoviti in pokažejo našo napetost. Tudi drobni zapestni gibi niso zaželjeni, saj delujejo plašno.
Živčno stiskanje prstov, žuganje s prstom in tolčenje po mizi je odbijajoče. Z rokami se ne upiramo na mizo in jih ne držimo prekrižanih.


VRSTE IN OBLIKE GOVOROV

V antiki so razločevali svetovalni govor, govor pred sodiščem in pohvalni govor. Prva dva bi lahko označili kot govor prepričevanja, kot govor, v katerem bi s svojim mnenjem, svojim pogledom na stvari, svojimi cilji radi prepričali druge. Sem lahko tudi prištejemo pridigo. Na tretjo vrsto govora naletimo danes ob najrazličnejših priložnostih. Lahko bi ga označili kot "slavnostni govor", kakršnega slišimo ob krstih, porokah, pogrebnih svečanostih, delovnih jubilejih itd.

Poznamo štiri oblike govorov: - (spontani) govor brez priprave
- (improvizirani) govor z opornimi točkami
- (temeljito izdelan) pripravljeni govor
- prebrani govor, ki temelji na dobesedni izpeljavi

Prvi dve obliki se ponujata ob priložnostih, ko igrajo odločilno vlogo trenutek, razpoloženje, vsakokratni položaj, in terjata veliko mero spontanosti in fleksibilnosti.
Kjer pa so v ospredju temeljitosti, preciznost in izostrena argumentiranost, razvijeta vse svoje zmožnosti zadnji dve obliki govorov.

PREDVIDEVANJA, PREDNOSTI IN NEVARNOSTI GOVOROV

Spontani govor
Predvidevanja Spontani govor zahteva od govornika, da je spreten v besedi, odrezav, da zanesljivo oblikuje misli in že ima določno rutino. Intuitivno mora doumeti, kaj je v danem položaju primerno, biti mora priseben in zelo zbran.
Prednosti Govornik lahko spontano poseže v določen položaj, se odzove nanj. Spontani govor mu dopušča, da se prilagodi počutju poslušalcev, neprikrito pokaže lastna čustva, dokaže smisel za humor in prisebnost.
Nevarnosti Če govornik nameni poslušalcem le vsakdanje fraze in negotove formulacije, bodo poslušalci kmalu postali nemirni. Mnogi, ki oblikujejo svoje misli šele med govorom in jih reši pred "čvekanjem" le železna disciplina, se -pogosto v dolgočasje drugih - lahko zapletejo v blodnjak lastnih misli, iz katerega brez pomoči rdeče niti ne najdejo poti.


Govor z opornimi točkami
Predvidevanja So enaka kot pri spontanem govoru. V primerjavi s spontanim terja govor z opornimi točkami sposobnost strniti misli, argumente, teze in dejansko stanje v nekaj ključnih pojmov, oporne točke pa morajo biti razvrščene tako, da eno izhaja iz drugega. Glede na gradivo je neizbežna jasna urejenost misli.
Prednosti Govor z opornimi točkami ima zato enake prednosti kot spontani govor. Manjša je tudi nevarnost, da bi izgubili rdečo nit, saj so oporne točke kot razčlenjena veriga, skozi katero usmerjamo tok misli. To ima prednost predvsem v diskusijah, ko moramo hitro, udarno in osnovano odgovoriti prejšnjemu govorniku.
Nevarnosti Ni nujno, da oporne točke vedno zadenejo žebljico na glavico in prepričajo poslušalca. V grobi mreži opornih točk se kaj lahko izgubi stališče, ki je bilo malo prej še del samoumevne verige.


Pripravljeni govor
Predvidevanja Pri pripravljenem govoru težina ni v spontanosti, marveč v pripravi za pisalno mizo. Predvideva temeljito razdelano temo, skrbno oblikovanje osnovne misli, tez, argumentov in njihovo natanko določeno zaporedje. Za vsako razčlembeno točko, za vsako tezo ali temeljno sporočilo moramo pripraviti svoj koncept in znotraj njega razvijemo odgovarjajočo misel v ključnih točkah, jedrnatih izrazih, posamičnih stavkih ali v celoti.
Prednosti Sprva ima pripravljeni govor orodje iz razčlenjenih misli, opornih točk, izoblikovanih prebliskov, prehode pa moramo še improvizirati. To dopušča nekaj fleksibilnost. Možno je, da se odzovemo prejšnjemu govorniku ali reagiramo na nepričakovani položaj, saj lahko govornik hitro opusti del besedila, ga premenja ali mu kaj doda. Ker ni do kraja okleščen, se lahko prilagodi odzivu občinstva in vzdušju. Po drugi plati pa more izrazito poudariti in učinkovito zastopati teze, saj jih je v miru lahko izpilil in optimalno izoblikoval. Mimo tega pa lahko posamične misli prenese v druge govore in jih prevrednoti.
Nevarnosti Nevarnosti pripravljenega govora so podobne tistim pri govoru z opornimi točkami, deloma tudi napakam pri prebranem govoru.

Prebrani govor
Predvidevanja Tudi prebrani govor terja temeljito obdelavo tem, skrbno, rastočo gradnjo in jasno izoblikovanost celotnega besedila, govora. Že za pisalno mizo je mogoče predvideti položaj, v katerem bomo govorili, in se vživeti v publiko.
Prednosti Med obdelavo za pisalno mizo in predavanjem za govorniškim pultom se ne more prav nič izgubiti (kvečjemu rokopis). Podatki, argumenti, ocene, načrtovani učinki itd., nič ni prepuščeno slučaju, skoraj nič danem trenutku. Rdeča nit obstaja. To je pomembno predvsem takrat, ko gre za vsako besedo, za vsak stavek ali za skrajno kračino in preciznost, kadar je povod za govor težaven in kočljiv.
Nevarnosti Pogostokrat za pisalno mizo oblikujemo gradivo, ne oziraje se na položaj in poslušalce, in pripravimo bolj "pisanje" kot pa govor, ki ga preberemo kot poljuben zapis. Govornik na ta način zelo lahko zgubi stik z občinstvom in se težko prilagodi nepričakovanim spremembam.


GOVORI OB DOLOČENIH PRILOŽNOSTIH

Ob različnih priložnostih moramo upoštevati določene posebnosti, ki igrajo pomembno vlogo glede na zbrano gradivo. Zato delimo govore v tri velike skupine:
- govori z zasebnim motivom
- govori z poklicnim motivom
- govori z javnim motivom
Med posebne primere sodijo govori na grobu in pozdravni govori na mednarodnih kongresih.

GOVORI Z ZASEBNIM MOTIVOM

Značilnost dobrega govora je v tem, da ne sme pokvariti razpoloženja družbe, marveč ga mora ogreti. Številni govori pa poslušalcev ne vzradostijo, ampak jih silijo v razmišljanje. To velja predvsem za jubilejne in spominske govore. Vzrok je morda v tem, da so preveč usmerjeni v preteklost.

Slavnostni govor v zasebnem krogu naj bo sestavljen iz naslednjih delov:
- nagovor
- povod za slavnost
- zahvala za vabilo ali prihod gostov
- poudarjena omemba slavljenca (če je veliko gostov, je smiselno, da se prej prepričamo, kje slavljenec tisti hip stoji ali sedi)
- miselni preskok v preteklost (kaj je bilo takrat, kaj je zdaj?)
- kaj zmore ali lahko prinese bodočnost?
- kaj želimo?
- kaj upamo?
- zdravica ali zaključek z zahvalo in dobrimi željami

Vrstni red govornikov je pogosto točno določen. Zato je dogovor s tistim, ki slavnost prireja, nujen, že zato, da vemo, kdo ga bo govoril po predjedi (ali juhi) ali pred glavno jedjo. Na splošno pa velja izrek "kratko in jedrnato".

GOVORI S POKLICNIM MOTIVOM

Skoraj vse, kar drži za govor v zasebnem, drži tudi za govor v poklicnem krogu. Zavora, ki jo imajo v podjetju lahko kolegi ali predstojniki, kadar morajo govoriti ob več ali manj slavnostnih priložnostih, mnogokrat izvira iz njihovega prepričanja, da imajo premalo podatkov za govor o nekem jubilantu.
Ljudje, sorodniki in kolegi vedno vedo, kaj slavljenca zanima, kakšni so njegovi konjički. In vprašanja nič ne stanejo. A vendar je prepogostokrat slišati samo osebne podatke in znane dogodke v firmi. Veliko ljudi pa prav ob takšnih priložnostih pričakuje zares osebne besede svojega predstojnika.
Če gre za praznični govor, zabavnost ni odveč. Večina ljudi se rada smeji. Drobne zgodbe ali anekdote so kot nalašč za to. Vedrino dostikrat pričajo tudi citati, uglašeni s slavljencem.

GOVORI V JAVNOSTI

Tudi za govore v javnosti drži vse, kar je bilo doslej rečeno o zasebnih in poklicnih govorih. Govori v javnosti so v številnih primerih zahvale, kakršne so zakoreninjene v društvenem življenju, kjer se je treba venomer znova zahvaljevati za častna delovanja. Tem sledijo nagrobni govori, ki jih je treba na kratko skicirati.


GOVORI OB SMRTI

V govoru ob smrti moramo striktno upoštevati potrebno kračino. Za pripravo so v pomoč naslednja vprašanja: - V kakšnem odnosu je bil govornik do pokojnika?
- Kaj je pokojnik pomenil govorniku, družini, firmi?
- Kaj lahko tolaži?
- Kaj lahko pomaga? Kakšna naj bi bila pomoč?
- Ali je pomembno uporabiti biblični rek?
(Tu velja resnicoljubnost do samega sebe, do pokojnika in
žalujočih!)
V navado je prišlo, da govornik direktno nagovori pokojnega. Vprašati bi se morali, ali ne bi bilo bolje, če bi nagovoril žalujoče. Te je treba potolažiti! Pri žalnem govoru je zares pomemben ton. Kako govornik pripoveduje je dostikrat pomembneje od tega, kaj pripoveduje.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: SKJIV-Govorno_izra_anje_RETORIKA-Petra_in_Sp.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Kovanje aluminijskih izdelkov Stampal SB
Kovanje aluminijskih izdelkov Stampal SB Slovenija; Forged and machined parts; Schlagschmieden des Produken
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Blogs
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Blogs.
Free websites listing and linkexchange - Blogs
Free submission to our Web Directory - Category Blogs.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Regional
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Regional.

sloHOST webdirectories - free link exchange
We offer free sloHOST web directory and free link exchange
Knjigovodstvo-računovodstvo povezave
Izmenjava povezav povezane z knjigovodstvom, računovodstvom, slovensko zakonodajo ter raznih iskalnikov in pomembnih podatkov.

Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.