domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Brezplačne seminarske naloge in učne priprave
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje seminarskih nalog po google

 
Knjižni jezik
Književnost
Didaktika
Dialektologija
Folkloristika
Skladnja
 
  www gostovanje sloHOST
gostovanje spletnih strani in izdelava spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
kvalitetno in cenovno ugodno lektoriranje
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
7.4.2005
Igor Ž. Žagar: Zagatnost performativnosti ali kako obljubiti
objavil: Maša Dornik
Število ogledov: 1308


Univerza v Mariboru
Pedagoška fakulteta Maribor
Oddelek za slovanske jezike in književnosti

















Tema, ki jo naloga predstavlja, sodi v področje pragmatike. Govorili bomo o govornih dejanjih, ki so eni izmed mnogih človeških dejanj.
.
Človeška dejanja lahko razvrstimo na:
1. naravna dejanja, ki bi jih lahko izvršili v svetu, kjer ni pravil, načel, zakonov ali konvencij- primer: hoja, prehranjevanje, skakanje,..
2. dejanja, določena s pravili, ki zajemajo spoštovanje ali kršitev zakona, pravila, ki smo jim zavezani- primer: umor.
3. konvencionalna dejanja, ki jih lahko izvršimo le v skladu z nekim pravilom; pri teh nimamo opraviti s kršitvijo zakona.

Vsako govorno dejanje ima dve razsežnosti, lokucijsko in ilokucijsko. Prvo pomeni dejanje izrekanja, drugo pa dejanje vplivanja.

Primer: "Ustreli jo"
Lokucija- rekel mi je: "Ustreli jo"
Tukaj gre za resničnost ali neresničnost trditve.
Ilokucija- silil me je( svetoval mi je, ukazal mi je), naj jo ustrelim.
Ko trdimo, izvršimo različna ilokucijska dejanja; zatrjujemo, opozarjamo, ugibamo. Odvisno od okoliščin in načina, kako smo to izrekli.

Žagar nam skuša razjasniti tudi razliko med pojmoma konstativ ter performativ. Prvi je izrek, ki opisuje dejanska stanja in je glede na njih resničen ali neresničen. Pri drugem pa z izrekanjem izvršimo dejanje in dejanskost prilagajamo besedam, ta je lahko posrečen ali neposrečen, odvisno ali so izpolnjeni vsi pogoji.

Trditve lahko opisujejo stanje stvari ali ugotavljajo dejstva, pri tem pa so lahko resnične ali pa neresnične. Seveda obstajajo tudi drugačni tipi izrekov. Z enim takšnim sem se ukvarjala tudi v tej nalogi. Ta se imenuje performativ. Termin performativ (ali performator) izvira iz glagola izvesti; formulirati nek izrek je izvesti določeno delo.

Primeri performativov: svetujem, ukazujem, opozarjam, nameravam, opravičujem se, želim, sklenem, zavežem se, zahvalim se, pohvalim te, prekličem, zapovem,…

Razvidno je, da so glagoli v prvi osebi ednine, sedanjem času, povednem naklonu, tvornem načinu. Torej ne gre za opis tega stavka, ne gre za trditev, da to napravimo, pač pa to napraviti- 'rečeno storjeno'. .

Performativ nam pove, kakšno ilokucijsko- vplivanjsko moč ima izjava, neodvisno od situacije, v kateri je bila le-ta izrečena. Po drugi strani pa je pravi performativ neposredno odvisen od situacije, v kateri je izrečen in ga lahko izrečemo le v določeni situaciji na določen način.

Primer: učinek poroke (vzamem). Izrekanje teh besed je eden od nosilnih prizorov-ali celo sam nosilni prizor izvedbe dejanja (poroke), katerega izvedba je hkrati cilj izreka. Za poročni obred moramo bolj reči, da nekaj delamo, stopamo v zakon, kot pa to izrekamo oz. poročamo o tem, da stopamo v zakon.

Da bi bil performativ pravilno izpeljan (posrečen), je potrebno zadostiti določene pogoje:

" obstajati mora konvencionalni postopek z učinkom: določene osebe v določenih okoliščinah izrečejo določene besede (pobriši tablo),
" osebe in okoliščine morajo biti ustrezne (poroči nas lahko samo pooblaščena oseba),
" udeleženci morajo izpeljati postopek pravilno in v celoti( primer poroke).

Okoliščine, v katerih pa so besede izrečene, morajo biti ustrezne. V našem primeru (krščanska poroka) je bistveno, da še nismo poročeni, žena pa živa, prisebna in nerazvezana.

OBLJUBA

'Zakaj mislimo, da se bomo s tem, ko izustimo nek glas, zavezali izvršitvi dejanja?'

Pojem obljubljanja po Pritchardu:

'Nikoli ne storimo nečesa, kar bi lahko opisali kot obljubljanje človeku X, da bomo izvršili neko dejanje, če nekako ne pričakujemo, da bomo s tem, ko bomo to storili, v X vzbudili pričakovanje, da bomo izvršili dejanje.' To pričakovanje vzbudimo na poseben način z uporabo jezika.

'Obljuba zahteva uporabo besede obljubljam, jamčim, soglašam, dajem ti besedo, bom. Ko X-u obljubljam, da bom izvršil neko dejanje, povzročim, da X sliši določen glas, ki ima določen pomen skupaj z izrazom, ki se za dejanje uporablja.'

'Naša beseda je naša zaveza!'

Obljubljam, da pospravim sobo.
S tem, ko izrekamo obljubljam, prikazujemo namerna duševna stanja: obljubo, da se propozicijsko dejanje udejanji; prepričanje, da ga je naslovnik zmožen opraviti, in prepričanje, da nam položaj dopušča izrekati zahteve, ki naslovnika zavezujejo k ubogljivosti.

Zavedati se je potrebno:
Da je obljubljanje mogoče, mora obstajati skupina ljudi, ki ima določene obveze in se jih tudi zaveda.V posebnem primeru obljubljanja mora imeti oseba, ki izreka obljubo, določen namen, namreč, da bo držala besedo. Torej je pri performativih pomembna tudi resničnost izreka. Ali smo prepričani v resničnost izreka?

Pri t.i. moralnih obvezah (obljubim, da) gre za rabo sporazumevalnih obrazcev ter seveda družbenega dogovora. Ta dogovor pa določa, katere obrazce je mogoče uporabiti, da bi v določenih okoliščinah opravili govorno dejanje.

Skrivnost je v konvenciji, ne v glasu, skrivnost glasu je konvencija. Splošno sprejeta konvencija pa je, da takrat, kadar hočemo obljubiti, rečemo Obljubljam.

.

Izreki so dvonamerni: na pomen in obliko povedi se veže prikazovalna namera, na ilokucijska dejanja, ki jih z njihovim izrekanjem opravljamo, pa sporazumevalna ali ilokucijska namera.

Obljube in zahteve povzročajo razloge za lastno zadovoljitev in so samonanašalne (samoreferenčne): dejanje zahteve ali obljube opravimo z izrekanjem ustreznih povedi. Izpolnjene so, če govorec drži obljubo, oziroma če naslovnik uboga ukaz. Izrekanje trditev pa samo po sebi ni potrditev, da so trditve resnične.

Še nekaj primerov dovršnosti in nedovršnosti:
Priporočamo se takrat, kadar navajamo priporočila, naštevamo svoje prednosti in sposobnosti.
Priporočimo pa se, kadar pri slovesu izrazimo željo, da želimo ostati v lepem spominu, da nas dotični ne bi pozabil.
Obtoženec sprva ne prizna vseh grehov, ki ga bremenijo. Ko mu s pričami začnejo dokazovati, on počasi priznava, na koncu skesano reče priznam. Pri izpraševanju je priznaval, na koncu pa le priznal.
Ko izgovori sodnik besede obsojam te, je krivca že obsodil. Ko duhovnik reče odvezujem te, je s tema besedama že odvezal grešnika. Nikakor pa ne odvežem te, ker s tem spovednik nakaže voljo oz. sposobnost, da bo odvezal, to pa se nanaša na prihodnost.

Žagar nadaljuje, da je lahko vsak glagol performativen. Performativnost neke izjave pa je odvisna od govorca in njegove avtoritete, njena bistvena poteza pa je samonanašanje.
Avtor se loti vprašanja, kako obljubiti v slovenskem jeziku. Zaplete se že na začetku, z dovršno in nedovršno obliko: obljubim, obljubljam. Z dovršnim sedanjikom ne moremo zaznamovati dejanj, ki potekajo v sedanjosti; z nedovršnimi pa lahko zaznamujemo le dejanja, ki se v sedanjosti vršijo, ne pa tudi dovršijo.
Primer: če nekdo reče tečem, še ni pritekel na cilj.
Če rečemo obljubim, da to zveni kot pripravljenost obljubiti, samega dejanja pa z njihovim izrekanjem še ne opravimo. Če pa rečemo obljubljam, da smo s tem sredi obljubljanja; torej dokler le obljubljamo, še nismo ničesar obljubili.

3. KAKO PA JE S PERFORMATIVNO TEORIJO PRI NAS?
Škrabec

Leta 1892 začne s polemiko o uporabi dovršnega in nedovršnega sedanjika v slovenščini na platnicah verskega časopisa Cvetje z vertov Sv. Frančiška. Glavno vprašanje: ali smemo uporabljati dovršni sedanjik namesto prihodnjika? Dovršni sedanjik po Škrabcu naznanja samo nastop dejanja, ne glede na čas. Ni bil proti rabi sedanjega dovršnika namesto prihodnjika, s stilističnega zornega kota ga celo priporoča. Pojasnjuje s primerom: "to kravo prodam" ali "to kravo bom prodal" Pri prvi trditvi pokažemo voljo prodati, če bi kravo kdo kupil, v drugem pa zagotavljamo, da se bo to enkrat zgodilo. Škrabec jasno poudarja, da se prihodnjik lahko tvori le opisno, z bom in participom. Škrabec pravi, da za nedovršeno dejanje ne moremo rabiti dovršnega glagola, temveč le nedovršnega. Besede kot so priporočim se, poklonim se, pohvalim te so zanj nič drugega kot barbarizmi. Sem sodijo še besede kot so obljubim, zahvalim se, zagotovim, zapovem, prekličem, ukažem, sklenem, odvežem se, zavežem se, zarotim se, odpovem se. V pomenu
pravega sedanjika so to germanizmi ali latinizmi.

Janežič

Dovršni glagoli nam služijo o trditvah v preteklosti in prihodnosti, za pravo sedanjost pa se uporabljajo nedovršniki. Le- ti pa izražajo dejanje ali stanje brez ozira na začetek, konec ali uspeh.

Šuman

Dovršni glagoli imajo skupno lastnost, da označujejo dejanje, ki pomeni dovršno minulost ali dovršno prihodnost.

Breznik

Dejanje ali stanje, ki ga glagol izraža, se more goditi v nekem času: v času se začne, vrši in konča. Po tem delimo glagole:
1. v dovršne (perfektivne), ki izražajo začetek ali konec kakega dejanja ali stanja,
2. v nedovršne (imperfektivne), ki izražajo kako trajajoče dejanje ali stanje- brez obzira na začetek.

LITERATURA:

" John L. Austin: Kako napravimo kaj z besedami, Filozofska fakulteta Ljubljana, Ljubljana, 1990.
" Nenad Miščević, Matjaž Potrč: Kontekst i značenje, Izdavački centar Rijeka, Rijeka, 1987.
" Igor Ž. Žagar: Zagatnost performativnosti ali kako obljubiti, DZS, Ljubljana, 1989.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: performativnost.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Blogs
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Blogs.
Free websites listing and linkexchange - Arts
Free submission to our Web Directory - Category Arts.
Free websites listing and linkexchange - Society
Free submission to our Web Directory - Category Society.
Bistriški vodnik - Bistriški vintgar
Bistriški vintgar - zelo lepa pohodna pot, ki vodi skozi gozd in ob potoku Bistrica.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Blogs
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Blogs.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Regional
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Regional.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Home & Family
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Home & Family.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Shopping
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Shopping.
Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.