|
|
 |
9.11.2004
Informativnost, situacijskost in medbesedilnost |
objavil: Danijela Žalik, Suzana Križanec
Število ogledov: 1364 |
|
 |
INFORMATIVNOST
1. INFORMATIVNOST V BESEDILOSLOVJU
Označujemo stopnjo novosti ali nepričakovanosti neke predstavitve za sprejemnika.
Zgled a: Pokličite nas, preden začnete razkopavati. Pozneje tega morda ne boste več
mogli.
Zgled b: Pokličite nas, preden začnete razkopavati. Pri vas utegne ležati podzemni
kabel.Če boste kabel presekali, ne boste več imeli priključka, lahko pa tudi
doživite močan električni šok. Potem nas ne boste mogli več poklicati.
Glede na definicijo informativnosti ugotovimo, da je zgled a bolj informativen. Običajno se ta pojem uporablja v zvezi v vsebino (torej s koherenco), vendar pa se lahko informativnost pojavi v vsakem od jezikovnih podsistemov. Če je torej pozornost osredotočena na koherenco pojmov in odnosov, potem se drugim podsistemom posvečamo v manjši meri, razen če ti drugi podsistemi niso namenoma uporabljeni na opazno nepričakovan način.
Primer poezije 20. stoletja: la zeechn u bapp
iileo zunggi
Ker tukaj bralec ne more vzpostaviti ne koherence ne kohezije, se osredotoči na črke oz. glasove.
V primeru podsistema skladnja pa lahko našo pozornost pritegne nenavaden besedni red.
Primer iz Prešernove Vrbe: Deb' uka žeja me iz tvoj'ga sveta
Speljala ne bila goljfiva kača!
Glede vsebine tukaj nimamo težav z razumevanjem.
2. Chaude Shannon in Warren Waever sta predlagala TEORIJO INFORMACIJE, ki temelji na STATISTIČNI VERJETNOSTI. Kolikor več alternativ je na določeni točki možnih, tem večja je informativna vrednost dejansko izbrane alternative.
VERIGA MARKOVA: Da ugotovimo vsa razpoložljiva zaporedja v nekem jeziku. Prehodi od enega elementa k drugemu. X-u sledi y; x-u sledi nekaj drugega
3. Pomemben pojem je tudi VERJETNOST.
" Statistična verjetnost: kako absolutno pogosto se elementi pojavljajo skupaj
" Kontekstualna verjetnost: katere vrste dogodka so bolj ali manj verjetne glede na sistematične konstelacije (položaj) relevantnih dejavnikov.
Verjetnost v različnih podsistemih bi bila lahko različno velika. Neki niz je lahko sestavljen iz skladenjsko verjetnih elementov (majhna informativnost v koheziji), vendar pa iz pojmovno neverjetnih elementov (velika informativnost v svoji koherenci).
Primer iz Shakespearovega Macbetha: All our yesterdays have lighted fools the way to
dusty death.
- kohezija konvencionalna (razen yesterdays)
- kar se tiče koherence popolnoma enkraten.
Običajnost zahteva nenaporno obdelavo, medtem ko postane pri neobičajnosti obdelava (besedila) zanimiv izziv.
4. TRI STOPNJE INFORMATIVNOSTI
Ker ne moremo pripisati natančne številčne vrednosti vsaki pojavitvi na vsaki ravnini, si pomagamo z lestvico splošnih verjetnosti. Če se vsaka pojavitev izbira iz neostre množice možnosti, lahko razdelimo lestvico na:
" Zgornjo stopnjo - informativnost 1. stopnje (STOP na prometnem znaku)
Pojavitve 1. stopnje so precej trivialne; deležne le majhne pozornosti. To so funkcijske oz. nepolnopomenske besede (členki, vezniki, predlogi).
" Spodnjo stopnjo - informativnost 2. stopnje
" Dozdevno povsem zunaj množice izbirnih možnosti - informativnost 3. stopnje
Vsebinske besede so zvečine bolj informativne, predvsem imamo tu na razpolago veliko večjo izbiro kot pri funkcijskem besedilu. Aktivirajo lahko obsežnejše in bolj diferencirano spoznavno gradivo in lahko prikličejo izrazitejša čustva ali slikovne predstave.
5. TRIVIALNOST, STANDARDNI PRIMERI, PREFERENCE
" Trivialne pojavitve (večinoma 1. stopnje) se v vsakokratni sistem ali okvir tako dobro vključujejo, da so deležne le male pozornosti.
" Standardni primeri (pri pojavitvah 1. stopnje) so operacije ali izbori, ki so, če ni nasprotnih pokazateljev, samoumevni.
" Preference so operacije in izbori, ki jim običajno pred konkurenčnimi alternativami dajemo prednost.
6. ZVIŠEVANJE IN ZNIŽEVANJE VREDNOSTI
Ko so pojavitve pod zgornjo mejo verjetnosti, dobimo informativnost druge stopnje. Običajno imamo v besedilni komunikaciji vsaj nekaj pojavitev druge stopnje, saj bi bila besedila, ki posredujejo samo informativnost 1. stopnje, težko sestaviti, poleg tega pa bi bila izjemno nezanimiva. Včasih lahko pojavitvam 1. stopnje zvišamo vrednost, pojavitvam 3. stopnje pa znižamo vrednost, da bi dosegli to srednjo, drugo stopnjo.
7. DISKONTINUITETE in DESKREPANCE
Pojavitve, za katere se zdi, da stojijo zunaj množice bolj ali manj verjetnih opcij, posredujejo informativnost 3. stopnje. Te pojavitve so razmeroma redke inzahtevajo veliko pozornosti in obdelovalnega potenciala, so pa po drugi strani toliko bolj zanimive.
" Diskontinuitete: pri njih se zdi, da v strukturi manjka gradivo
" Diskrepance: v besedilu predstavljeni vzorci se ne ujemajo z vzorci uskladiščenega vedenja (najpogostejše predstavitve 3. stopnje).
8. ISKANJA MOTIVACIJE
So sprejemnikove vrste reševanja problema, da bi odkril, kaj te pojavitve pomenijo, zakaj so bile izbrane in kako bi se jih dalo integrirati nazaj v kontinuiteto, saj le-ta predstavlja temelj komunikacije.
9. USMERJENOST
Uspešno iskanje motivacije bo končno pokazalo, da je bila vprašljiva pojavitev vendarle v lestvici opcij, le da se jo je dalo doseči šele posredno. Pojavitvi 3. stopnje je bila z iskanjem vrednost znižana na 2. stopnjo. Zniževanje vrednosti bi lahko imelo več usmerjenosti:
" v smeri nazaj (sprejemniki besedila, da bi odkrili motivacijo, se vračajo nazaj);
" v smeri naprej (sprejemniki besedila čakajo, da bi lahko upoštevali poznejše pojavitve);
" v smeri navzven (če iščejo motivacijo zunaj danega besedila)
10. JAKOST POVEZAVE
Če nobena od teh taktik dogodku ne zniža vrednosti, ga preprosto ne bomo mogli razumeti (nesmiselnost - izhaja iz pomanjkanja kontinuitete med neko pojavitvijo ter našim preostalim vedenjem in izkušnjo). Do katere meje je neka pojavitev 3. stopnje dejansko moteča, pa je odvisno od zadevne jakosti povezave. Sestavine:
" determirajoče vedenje (Vsi ljudje so umrljivi.),
" tipično vedenje (Ljudje običajno živijo v skupnostih.),
" naključno vedenje (Nekateri ljudje so plavolasi.).
Pojavitev, ki je v nasprotju z determirajočim vedenjem, bolj zmede od pojavitve, kije v nasprotju s tipičnim vedenjem, prav tako pa bi bila kršitev tipičnega bolj moteča od kršitve naključnega vedenja.
11. UKINJANJE IN PONOVNA VZPOSTAVITEV
Primer: Morje je voda.
Ko tvorec besedila pozneje zatrjuje, da je morje pravzaprav raztopina plinov in soli, s tem dviguje vrednost pojavitvi 1. stopnje.
Tvorec pa bi lahko začel tudi drugače: Morje ni voda. V resnici je raztopina plinov in soli.
V tem primeru imamo takoj pojavitev 3. stopnje, ki pa se jo da z zniževanjem vrednosti v smeri naprej na lahek način integrirati. Ker pa nem začetek besedila v obeh primerih predstavlja nestabilno informativno stanje, ki je za sprejemnika najbrž neprijetno, nam regulativno osvobajanje iz takšnega stanja posebno nazorno kaže, da predstavlja komunikacija nenehno odstranjevanje in ponovno vzpostavljanje stabilnosti.
12. KLASIFICIRANJE PRIČAKOVANJ
" DEJANSKI SVET: družbeno prevladujoč model človekove situacije in njenega okolja;
" DEJSTVA: propozicije, ki jih imamo v tem svetu za resnične;
" PREPRIČANJA: dejstva, ki jih je mogoče na splošno povezati z neko situacijo ali dogodkom;
" ORGANIZIRANOST JEZIKA: arbitrarne konvencije lahko v določenem jeziku govorce silijo k uporabni npr. nekaterih glasovnih sklopov, ki se v njihovem jeziku ne pojavljajo.
Primer: Angleški govorci ne bi niti poizkusili izgovoriti sklopov kot "FBI", "BBC", tako kot so napisani. Prepoznajo jih namreč kot skrajšave daljših oblik.
" NORMALNE UREJEVALNE STRATEGIJE: imamo dokaze, da takšne strategije obstajajo za dojemanje (dejanskega ali namišljenega) sveta in za govorjenje o njem.
Primer: Pri opisovanju svojih stanovanj so se poskusne osebe v mislih premikale skozenj in omenjale vsak prostor v tistem vrstnem redu, v katerem bi si ga tisti, ki bi vanj stopil, lahko ogledal.
Tehnike po katerih se elementi ali skupine elementov urejajo v nize v skladu z njihovo informativnostjo (členitev po aktualnosti, intonacija). Ugotovljeno je bilo, da zelo informativni elementi praviloma stojijo na koncu delnega stavka in jim je v intonacijskem vzorcu dodeljena visoka lega. Ravno nasprotno je z elementi z majhno informativnostjo.
Omenjene tehnike skrbijo za ravnovesje med nasprotujočima si težnjama: med težnjo ohraniti jasno orientacijsko točko, in težnjo ohraniti informativnost sprejemljivo visoko.
" BESEDILNE ZVRSTI
So globalni okviri, ki nadzorujejo repertoar opcij, ki bi jih bilo mogoče uporabiti.
a) poetična besedila: tu so sprejemljivi celo redki vzorci glasa in skladnje.
b) znanstvena besedila se upirajo odpravljanju temeljnih "dejstev" v organiziranosti sveta.
13. NEPOSREDNI KONTEKST
Je zadnji izvor pričakovanj, v katerem se besedilo pojavi in uporabi.
Primer: Priložnostno lahko avtor informativnost zviša s tem, da se iztrga svojemu dotedanjemu stilu. S tem lahko sprejemnika tako zmede, da kakega besedila sploh ne more izkoristiti (James Joyce: Ulysses).
14. ZANIKANJE
Negacijo najdemo le takrat, kadar obstaja kakšen razlog, da bi mislili, da bi bilo sicer res nasprotno. Samo poiskati in analizirati nam je treba zanikanje, pa vidimo, kakšne vrste so bile predpostavljene.
15. DOLOČNOST
Je status entitet besedilnega sveta, ki se jih da identificirati, ki so dostopne in ki se jih da rekonstruirati.
" določni člen (splošno znane entitete),
" nedoločni člen (prihranjen za entitete, ki so pravkar aktivirane).
16. SKLEP
Informativnost kot merilo, po katerem je ponujeno gradivo novo oz. nepričakovano, usmerja izbiranje in razvrščanje opcij v besedilih. Običajen standard informativnosti je srednja stopnja, ki jo označimo tudi kot 2. stopnja; pojavitvam 1. stopnje je mogoče vrednost zvišati, pojavitvam 3. stopnje pa znižati.
Tvorci besedila lahko ustvarijo načrtovan tok pričakovanj zato, da bi ohranili sprejemnikovo zanimanje in da bi uresničili svojo namero.
Usmerjanje, ki ga opravlja informativnost, je izredno pomemben dejavnik pri omejevanju in motiviranju rabe posameznih opcij znotraj vseh vrst kontekstov.
SITUACIJSKOST
Izraz situacijskost uporabljamo kot splošno oznako za tiste dejavnike, ki besedilo naredijo relevantno za posamezno situacijo, v kateri neka pojavitev nastopi.
1. MODELI SITUACIJ
a) Situacija, ki obstaja v tem trenutku
b) Situacija, ki se jo da rekonstruirati
2. POSREDOVANJE IN OČITNA DEJSTVA
Le v redkih primerih pridejo učinki neke situacije do izraza, ne da bi bili podvrženi posredovanju, se pravi, ne da bi udeleženec komunikacije v svoj model komunikacijske situacije vpletel lastna prepričanja in cilje. Očitna dejstva, dostopna v neki situaciji, so v ta model uvedena skupaj s poprejšnjim vedenjem in s pričakovanji v zvezi z organiziranostjo "dejanskega sveta".
3. SPREMLJANJE in USMERJANJE
Če je prevladujoča funkcija besedila v tem, da daje razmeroma neposredovano predstavitev situacijskega modela, gre za spremljanje situacije. Očitna varianta spremljanja bi bilo lahko preprosto opisovanje. Če pa je prevladujoča funkcija besedila usmerjanje situacije v smer, ki je ugodna za cilje tvorca besedila, gre za usmerjanje situacije.
Meja med spremljanjem in usmerjanjem je izjemno neostra in se lahko premika glede na ocene posameznih udeležencev komunikacije. Zdi se celo, da govorci usmerjanje radi skrivajo za krinko spremljanja, da bi vzbujali vtis, da se situacija razvija v zaželeno smer kot rezultat normalnega poteka dogodkov.
4. NORMALNE UREJEVALNE STRATEGIJE
Obstajajo že zakoreninjena mnenja o tem, kaj je vredno opažanja, se pravi, kdaj je vredno uporabiti spoznavna sredstva obdelave za opažanje in identificiranje. Na možnosti, da se zaznavno gradivo izrazi v miselni obliki, pogosto vplivajo normalne urejevalne strategije.
Situacije so porazdeljene na različne "tire" predmetov ali dogodkov, ki so "zaznave vredni" oz. "zaznave niso vredni" .
Primer: Ko poslušamo kakšnega predavatelja, smo pozorni na predmete, ki nam jih pokaže, če pa se npr. popraska, imamo to kretnjo za nepomembno.
Vseeno pa se lahko zgodi, da zelo neverjetni, torej informativni predmeti in dogodki normalne urejevalne strategije in konvencije glede tega, kar si zasluži pozornost, postavijo na glavo.
5. POGOSTNOST
Osnovni primer neverjetnosti bi bilo neravnovesje v pogostnosti, ki je statistični pristop, značilen za teorijo informacije, pripisuje veliko pomembnost.
a) Če nekdo nekaj dela, veliko pogosteje kot običajno, je verjetno, da pride do spremljanja.
"Peklenski fant!" se je razjezil stari gospod, "je že spet zaspal."
"To je čuden fant," je povzel besedilo gospod Pickwick, "ali zmerom tako zaspi?"
"Zaspi?" je nadaljeval gospor Wardle; "On spi venomer; spi in smrči, koder hodi, tudi če nosi na mizo."
"Zelo čudno," je dejal gospod Pickwick.
"Ja, res čudno," je odvrnil stari gospod.
b) Spremljanju lahko dodamo tudi poskus razlage, torej poskus zniževanja vrednosti, presenetljivo visoke pogostnosti dogodkov ali predmetov.
"Puglejte, gspud, usaka šesta hiša je štacuna z ustrigami in na ulcah je pouhn lupin. Nej me urag uzame, če s ne mislem, de kdur je hedu, hedu revn, de beži zdoma in je iz samga ubupa ustrige."
c) Spremljanje je lahko tudi znak za pomanjkanje kontinuitete in zahteva zniževanje vrednosti, npr. ko se zdi, da za nekatera dejanja ni mogoče ugotoviti nikakršnega očitnega razloga (to je pogosto v satiričnih in ironičnih odlomkih).
Dvanajst porotnikov je zelo zavzeto pisal na tablice.
"Kaj pa počnejo?" je Alica šepnila Grifu. "Saj nimajo kaj pisati, preden se obravnava začne."
"Zapisujejo svoja imena," je šepetaje odgovoril Grif, "ker se bojijo, da bi jih do konca obravnave pozabili."
"Tepci!" je glasno in nezadovoljno odvrnila Alica.
6. VPADLJIVOST
Vpadljive dogodke in predmete, se pravi takšne, da predstavljajo skrajne vrednosti na neki lestvici, posebno pogosto spremljamo. Vpadljivosti lahko kasneje znižamo vrednost.
"V kakšne čudne poze se spravlja!" (Sel je namreč kar naprej poskakoval in se zvijal kot jegulja …)
"Še malo ne," je rekel kralj. "To je anglosaški sel in to so anglosaške poze."
7. POGAJANJE
Je sredstvo družbeno sprejetih modelov dejanskosti in njegovih norm. Spremljanje situacije je posebno verjetno, kadarkoli imajo različni udeleženci razhajajoče se poglede na to, kar se dogaja.
Primer: Nek pacient razkriva svojemu psihiatru, da je zastrupil svojo ženo in da si zato zasluži, da gre v zapor, psihiater pa ga prepričuje, da je psihotičen in da spada v umobolnico.
Stališča obeh se drastično razlikujeta. Ker je resnica za psihiatra sestavljena iz nenavadnih in nepričakovanih dejanj, je ocenjena kot duševna blodnja.
Odkloni od očitnih dejstev neke situacije pa so dovoljeni recimo za dramska besedila. Le-ta imajo pravico, da predstavijo alternativno organiziranost predmetov in dogodkov.
8. EKSOFORA
Raba ZA-OBLIK namesto pojmovnih poimenovanj za predmete ali dogodke lahko spremljanje situacije olajša. Predlagan izraz za to rabo je eksofora . Le-ta ni resnična koreferenca, zato ker se razen za-oblike v besedilu ne pojavi noben izraz.
9. USMERJANJE SITUACIJE
To je termin za tisto rabo besedil v diskurzu, ki naj vodi situacijo v smeri proti ciljem udeležencev. Kot smo že rekli, posežemo po spremljanju takrat, ko situacija ne ustreza pričakovanjem tvorca besedila in si ta zato zastavi kot glavni cilj premostitev razhajanj in diskontinuitet ali vsaj okrepitev lastnih pričakovanj. Pri usmerjanju pa gre za nadrejene cilje. Cilji pogosto zahtevajo znatno posredovanje, npr. ko imamo popolnoma razhajajoča se spremljanja iste situacije ali istih dogodkov.
10. NAČRTI IN SCENARIJI
Ustaljeni načrti, pogosto imenovani scenariji, so razviti samo za situacije, katerih usmerjanje se v dani družbi rutinsko zahteva. V drugih situacijah se morajo udeleženci prilagoditi vrsti spremenljivih dejavnikov in kar najbolje ščititi svoje cilje. Poslužujejo se lahko besedil drugih udeležencev. Da bi prepoznali njihove cilje, lahko preprosto postulirajo standardne cilje, predpostavljajoč, da ima večina ljudi iste želje kot oni sami. Če so sredstva za dosego cilja vsakega udeleženca preveč omejena, lahko kot izid pričakujemo spopad ciljev.
11. POGAJANJA O CILJIH
Usmerjanje situacije vključuje tudi metode za doseganje privolitve in sodelovanja drugih:
- prošnja
- sklicevanje
- informiranje o razlogu
- sklepanje kupčije
- izmenjava uslug
- grožnja
- podrejanje s silo
- kraja
Če odpovejo vsa diskurzna dejanja, lahko uporabimo te drastične prijeme.
12. STOPNJEVANJE NAČRTOVALNE PRAKSE
Če načrtovalec posega po vse bolj ekstremnih dejanjih, lahko uporabimo termin stopnjevalne načrtovalne prakse. Takšno stopnjevanje bi se lahko zgodilo tudi znotraj ene same načrtovalne prakse.
a) Prošnjo, sklicevanje na temo ali informiranje o razlogu lahko formuliramo podrobneje.
b) Kupčevanje lahko stopnjujemo s tem, da ponudimo večje usluge.
c) Grozimo lahko z vse bolj brutalnimi metodami.
13. ODNOS DOBIČKA IN IZGUBE MED UČINKOVITOSTJO IN EFEKTNOSTJO
Kot mnogo drugih postopkov tudi stopnjevanje načrtovalne prakse vključuje odnos dobička in izgube. Načrtovalec mora najti ravnovesje med učinkovitostjo (udobnostjo, najmanjšim naporom) in efektivnostjo (največjo možnostjo za uspeh), ki naj bo ustrezna glede na situacijo in na vloge udeležencev. Stopnjevanje načrtovalne prakse je običajen odgovor na ponavljajoč se neuspeh.
Primer: Od PROŠNJE prek KUPČEVANJA do GROŽNJE.
14. STRATEGIJE ZA SPREMLJANJE IN USMERJANJE SITUACIJE
" STRATEGIJA 1: Za začetek pogovora uporabljaj spremljanje situacije (npr. opazka o vremenu).
Ker ima takšna opazka majhno informativno vrednost, jo lahko zvišamo s predpostavko, da bodo sledili bolj informativni dogodki (npr. ko z opazko o vremenu namigujemo na kaj drugega).
" STRATEGIJA 2: Če se spremljanje nekoga drugega ne ujema s tvojim lastnim pogledom, ga ne sprejmi. Lahko:
a) ga takoj zavrneš,
b) podvomiš o njem,
c) ga ignoriraš,
d) nadomestiš s svojim lastnim.
" STRATEGIJA 3: Da spodbudiš stopnjevanje načrtovalne prakse, zvišaj vrednost predmetu (ali dejanju), za katerega te prosijo.
Primer: Ko Tom Sawyer pleska ograjo, pri tem pa ga zaloti Ben, ki ima prosto popoldne.
" STRATEGIJA 4: Če kakšno spremljanje ni sprejeto, ga nadomesti z manj posredovano verzijo.
" STRATEGIJA 5: Projiciraj lastne želje in cilje na druge udeležence, razen če očitna dejstva temu ne nasprotujejo.
" STRATEGIJA 6: Če se spremljanja udeležencev med seboj ne ujemajo, se pogajajo o smislu topičnih pojmov.
" STRATEGIJA 7: Če misliš, da tvojemu lastnemu, v skladu z načrtom usmerjenemu spremljanju, ne bodo verjeli, z njim ne hodi na dan; ne pridruži pa se tudi nasprotnemu (nevtralnost).
" STRATEGIJA 8: Če se utegne zgoditi, da tvojemu spremljanju ne bi verjeli, ne prihajaj z njim na dan naravnost, temveč reci drugim, naj povedo razloge, zakaj se jim le-to ne zdi verjetno.
" STRATEGIJA 9: Če od drugih želiš predmete ali usluge, zavrni njihove prošnje, sklicuj se na teme in informiraj o razlogih, dokler stopnjevanje načrtovalne prakse ne doseže kupčevanja.
" STRATEGIJA 10: S kazanjem neodločnosti v svojih zavrnitvah prepreči, da bi soudeleženec opustil svoje cilje ali uporabil skrajne eskalacije (npr. ko se kak prodajalec samo pretvarja, da kakšne stvari ne bi rad zares prodal)
" STRATEGIJA 11: Da bi zvišal vrednost svojemu prispevku in usmeril stopnjevanje k dobri kupčiji, informiraj o mnenjih ali se sklicuj na poglede ljudi, ki so odsotni in ti ne morejo ugovarjati, tako da ne boš videti nespameten ali pohlepen.
" STRATEGIJA 12: Da spodbudiš sodelovanje, znižuj vrednost količini časa in sredstev, ki jih morajo porabiti drugi za uresničevanje tvojega cilja.
MEDBESEDILNOST
Dejavniki, ki povzročijo, da je uporaba določenega besedila odvisna od poznavanja enega ali več že prej spoznanih besedil, tvorijo medbesedilnost. Ta je odgovorna za razvoj tipov besedil s tipičnimi vzorci lastnosti. Pri besedilnih tipih kot so parodije, kritike, polemike ali ocene, mora tvorec besedila nenehno upoštevati prejšnje besedilo. Z njim pa mora biti seznanjen tudi sprejemnik.
S pojmom medbesedilnost se povezuje tudi pojem POSREDOVANJE. To je vpletanje udeleženčevih trenutnih prepričanj in ciljev v model komunikacijske situacije. Večji kot je presledek med uporabo danega besedila in uporabo prej znanih besedil in večje kot so v tem času obdelovalne dejavnosti, večje je posredovanje. Pri citatih in pri sklicevanju na dobro znana besedila (znane govore ali literarna dela) je posredovanje veliko manjše. Tako je posredovanje zelo majhno, če na druga besedila odgovarjamo, jih zavračamo, sporočamo naprej, povzemamo ali ocenjujemo, kot se to dogaja v pogovoru.
1. BESEDILNE ZVRSTI IN JEZIKOVNA TIPOLOGIJA
Starejše jezikoslovje se je ukvarjalo s fonološko in morfološko tipologijo, pozneje pa so se začeli ukvarjati predvsem s tipologijo stavkov. Sem sodijo tudi tipološke primerjave stavkov v kar se da velikem številu jezikov. Vse te tipologije so narejene za virtualne (navidezne) sisteme, besedilna tipologija pa se ukvarja z aktualiziranimi sistemi. Težava je le v tem, da aktualizirani zgledi ne kažejo popolnih značilnosti idealnega tipa.
Siegfried J. Schmidt pravi, da obstajata dve osnovni možnosti za študij besedilnih tipov. Tradicionalno definirane tipe lahko opazujemo kot predmete in jih poskušamo rekonstruirati s pomočjo besedilne teorije. Druga možnost pa je, da izhajamo iz besedilne teorije, ki na deduktiven način nudi teoretične tipe za primerjavo z empiričnimi zgledi.
2. FUNKCIONALNE DEFINICIJE
Nekatere tradicionalne besedilne tipe bi lahko definirali glede na njihovo funkcijo oz. interakcijo med ljudmi. Tako lahko spoznamo nekatere značilnosti, ni pa možno doseči stroge kategorizacije za vsak primer. Poznamo pa naslednje vrste besedil:
" OPISNA ali DESKRIPTIVNA besedila uporabljamo za obogatitev tistih področij vedenja, kjer se pojavljajo predmeti ali situacije. Pri tem se bodo pogosto uporabljale pojmovne relacije za stanje, predstavnike ali situacije. Najpogostejši vzorec bi bil okvir.
" PRIPOVEDNA ali NARATIVNA besedila pa so tista, ki jih uporabljamo za nizanje dejanj in dogodkov v določenem zaporedju. Pojavljali se bodo pojmovni odnosi za vzrok, razlog, namen omogočanje in časovno bližino. Najpogostejši vzorec bi bil shema.
" ARGUMENTATIVNA besedila so tista, ki zahtevajo sprejemanje ali vrednotenje določenih prepričanj in idej kot resničnih oz. napačnih, ali pozitivnih oz. negativnih. Značilni so pojmovni odnosi kot razlog, hotenje, vrednost, nasprotovanje in pomembnost. Med vzorci vedenja je najpogostejši načrt za to, da nekoga pregovoriš.
Ti predlogi zadevajo tipične lastnosti in tipične uporabe besedilnih tipov. V mnogih besedilih pa najdemo mešanico opisnih, pripovednih in argumentativnih funkcij. Taka besedila so literarna, poetična, znanstvena in didaktična.
" LITERARNA besedila so besedila, katerega svet stoji v sistematično alternativnem odnosu do sprejete verzije dejanskega sveta. Literarna besedila pogosto imenujemo "fikcija". S tem želimo nakazati njihovo neujemanje z "dejanskim svetom". Obstajajo pa tudi fiktivna besedila, ki niso literarna (laži, pripovedovanje sanj) .
" POETIČNA besedila so podrazred besedil, v katerih je alternativnost zelo razširjena. Poetična funkcija ima zato namen, napeljati na razumevanje tega, kako imamo organiziranost izraza lahko za tako, da se o njej lahko pogajamo.
" ZNANSTVENA besedila pa poskušajo trenutno vedenje na področju določenih dejstev raziskati, poglobiti ali pojasniti tako, da preverjajo in vrednotijo določena dejstva pridobljena pri opazovanju ali iz dokumentacije.
" DIDAKTIČNA besedila služijo prenašanju določenega vedenja učečim se ali nespecializirani skupini sprejemnikov besedil.
Vendar tudi tak oris besedilne tipologije ni jasno diferenciran, saj obstaja še množica besedil brez ostro zarisanih meja.
3. UPORABA DOBRO ZNANIH BESEDIL IN SKLICEVANJE NANJE
Tvorec besedila se lahko sklicuje na vsako poljubno dosegljivo besedilo, vendar so najprimernejša dobro znana besedila, ker so poslušalcem lažje dostopna.
4. ORGANIZACIJA KONVERZACIJE, PROBLEMI in SPREMENLJIVKE
Organiziranost pogovora izhaja iz namernosti in situacijskosti. Medbesedilnost pa prevladuje z najmanjšim posredovanjem v konverzaciji. Topike oz. snov razgovora je potrebno izbrati, razviti in jih predstavljati. Besedila lahko tako uporabimo za spremljanje drugih besedil, vlog ali prepričanj, ki so v teh besedilih vsebovana. Topik neke konverzacije zraste iz prepleta pojmov in odnosov znotraj povezanih besedilnih svetov. Pri odločanju o tem, kaj je o nekem topiku vredno povedati, udeleženci upoštevajo informativnost prispevkov. Najprimernejši pa so tisti topiki, ki vsebujejo PROBLEME in SPREMENLJIVKE. To so stvari, ki so povezane s težavami ali spremembami .
5. SPREMLJANJE in USMERJANJE
S tem, da udeleženec kak nepričakovan predmet ali dogodek naredi za topik oz. snov besedila, ga lahko vključi v običajno sprejeto verzijo "dejanskega sveta" ali lahko to verzijo brani pred zavrnitvijo. Sprejemnik lahko od tvorca besedila zahteva, naj pojasni oz. navede MOTIVACIJO, ki ga je privedla do nepričakovane pojavitve. Tako lahko tvorec in sprejemnik sodelujeta pri reševanju problema. Do takih problemov lahko pride zato, ker udeleženci razgovora svoj cilj lažje dosežejo, če odstopajo od nekih konverzacijskih norm.
6. REICHMANOVI ODNOSI KOHERENCE
Rachael Reichman trdi, da koherenca konverzacije ne sloni na pojmih skupnih besedilom, ki sestavljajo konverzacijo. Predlaga razlikovanje med:
" splošnimi problemskimi temami (tipične človekove aktivnosti in načini gledanja) in
" specifičnimi dogodki in situacijami (na njih naletijo udeleženci in se o njih želijo pogovarjati).
Reichmanova je tako oblikovala kontekstno-prostorske odnose:
" PONAZORITVENI odnos: Splošnim problemskim temam sledi specifičen zgled iz udeleženčevih lastnih izkušenj.
" POSPLOŠEVALNI odnos: Razpravljanju o specifičnem dogodku ali situaciji sledi navajanje splošne problemske teme.
" PODTEMATSKI odnos: Kombinacija, kjer neki dogodek ali situacija ponazorita več problemskih sklopov hkrati.
" POVEZUJOČI odnos: Eno problemsko temo ponazarjajo številni dogodki ali situacije.
7. MODEL DISKURZNEGA SVETA
Pojem "model besedilnega sveta" lahko razširimo v pojem "model diskurznega sveta" . To je struktura pojmov in relacij, ki tvori osnovo vsem besedilom nekega diskurza (razgovora, razprave). Možna pa bi morala biti tudi neujemanja med modeli diskurznega sveta pri različnih udeležencih. Spremljanje besedila in situacij naj bi prispevalo k zmanjševanju konfliktov med modeli, predvsem s sklicevanjem na predpostavke in kriterije, ki v besedilu niso natančneje omenjeni.
8. OBNAVLJANJE BESEDILNE VSEBINE
Človekovo obsežno vedenje je zelo težko opazovati in proučevati. Kljub temu pa strokovnjaki zatrjujejo, da lahko ustrezno pripravljeni poskusi razkrijejo precejšnjo količino splošnega vedenja. Sestavljanje poročil in povzetkov prebranih besedil je eno izmed pomembnejših področij medbesedilnosti.
Poskusnim osebam so prebrali ali jim dali prebrati besedilo o "raketi", nato pa so jih prosili, da so njegovo vsebino obnovili. V njihovih obnovah so ugotovili sistematičen vzorec dodajanj, opustitev in spreminjanj.
Besedilo v prevodu:
Velika črno-rumena raketa V-2, dolga 46 čevljev, je stala v puščavi New Mexica. Prazna je tehtala pet ton. Za gorivo je imela natovorjenih osem ton alkohola in tekočega kisika. Vse je bilo pripravljeno. Znanstveniki in generali so se umaknili v določeno razdaljo in se skrili za zemeljske nasipe. Dve rdeči signalni raketi sta poleteli kot znak za izstrelitev rakete. Z velikim hruščem in izbruhom plamena se je velikanska raketa dvigala najprej počasi, potem pa vedno hitreje. Za njo se je vlekel šestdeset čevljev dolg rumen plamen. Kmalu je bil videti kot rumena zvezda. V nekaj sekundah je bila tako visoko, da se je ni dalo več videti, toda z radarjem jo je bilo moč opazovati, ko se je naglo oddaljevala s hitrostjo 3000 milj na uro. Nekaj minut po izstrelitvi jo je zagledal pilot nekega opazovalnega letala, kako se je vračala s hitrostjo 2400 milj na uro in 40 milj od kraja izstrelitve treščila na zemljo.
9. UČINKI SHEME
Poizkus so izvajali med angleškimi in nemškimi dijaki in študenti. Glede na obnove, so sestavili shemo poleta. David Rumelhart trdi: "Proces razumevanja je identičen procesu izbora in preverjanja pojmovnih shem, ki omogočajo pojasnjevanje posamezne situacije ali besedila". Avtor pa trdi, da shema k razumevanju veliko prispeva, ne more pa biti identična z razumevanjem. Obstaja namreč nenehen kompromis med besedilnim vedenjem in uskladiščenim vedenjem o svetu.
10. ABSTRAHIRANJE SLEDOV, KONSTRUIRANJE IN REKONSTRUIRANJE
Royer predlaga tridelno delitev teorij spominjanja:
" ABSTRAHIRANJE SLEDOV
Shranjuje samo sledove izhodiščno doživete prezentacije kot čutne izkušnje. Spominjanje obstaja v tem, da sledove prikličemo nazaj. Gre za spretno iskanje in izbiranje ustreznih sledov.
" KONSTRUKCIJA
Razumevajoči uporabi svoje razpoložljive vzorce vedenja.
" REKONSTRUIRANJE
Spominjajoči uporabi uskladiščene sheme, okvire, načrte, kot se mu kažejo v trenutku spominjanja, da bi rekonstruiral neko v preteklosti doživeto prezentacijo.
11. INFERIRANJE IN ŠIRJENJE AKTIVIRANJA
To so mehanizmi, ki razširjajo, ažurirajo, razvijajo ali dopolnjujejo vsebino izraženo v besedilu. INFERIRANJE uporabimo za obravnavanje določenih problemov, ŠIRJENJE AKTIVIRANJA pa sledi po aktiviranju določene točke znotraj uskladiščenega vzorca vedenja.
12. MENTALNE SLIKE IN PRIZORI
Pri besedilu o "raketi" je glavno vlogo pri vsebinskih spremembah in dodatkih igrala relacija lokacije. To so najbrž razvijale in bogatile SLIKOVNE PREDSTAVE. Robert de Beaugrande in Zofia Solczak-Roberts sta pripravila nov poskus o delovanju slikovnih predstav. Prikaz "raketnega" besedila so spremljale slike. Če so na diapozitivih videli vodo (v besedilu puščava), so pri nekaterih testirancih njihove rakete strmoglavile v morje.
Pri pripovedovanju dogodkov ali opisovanju situacij, si človek lahko predstavlja PRIZORE. "Puščavo" so zamenjali s "peščenimi planjavami", ki so bile "oddaljene" ali "zunaj mesta", "nasipe" so zamenjali "hribi" … Neka učenka pa je vrnitev obnovila tako: "Potem je pogon nenadoma prenehal in raketa je z višine 1000m treščila v globino."
Pri vsebini so se pojavile druge spremembe. Testiranci so si "eksplozijo" izmislili, najbrž zaradi vedenja o vzroku in učinku. Navedli so tudi namen poleta: znanstveniki naj bi "preizkušali novo raketo" ali pa so "v puščavi New Mexica opravljali poskuse".
13. INTERAKCIJA MED VEDENJEM, PREDSTAVLJENIM V BESEDILU IN SHRANJENIM VEDENJEM O SVETU
Vsa ta dodajanja in spreminjanja temeljijo na splošnem vedenju o organiziranosti situacij in dogodkov. Bistveno vprašanje, ki si ga znanstveniki zastavljajo, je ali obstajajo sistematične strategije, ki nadzorujejo interakcijo besedilno prezentiranega vedenja in splošnega vedenja, tako da bi lahko napovedovali in testirali izide spominjanja posamezne prezentacije.
Sistematične težnje, ki nastopajo pri interakciji med besedilnim vedenjem in splošnim vedenjem o svetu:
" Besedilno vedenje bo imeli pri recepciji in spominjanju prednost, če se bo ujemalo z uskladiščenimi vzorci vedenja.
" Besedilno vedenje ima prednost, če se da priključiti na glavne elemente v uporabljenem globalnem vzorcu - kot so okvir, shema načrt ali scenarij.
" Besedilno vedenje se spremeni, da bi bilo doseženo boljše ujemanje z uskladiščenim vedenjem.
" Posamezni elementi besedilnega sveta se medsebojno pomešajo, če so v uskladiščenem vedenju tesno povezani.
" Besedilno vedenje razpade in postane nedosegljivo, če se glede na vedenje o svetu zdi spremenljivo ali naključno.
" Dodajanja, modifikacije in spremembe v vsebini, ki nastajajo zaradi inferiranja in širjenja aktiviranja, se kmalu ne dajo več ločiti od besedilno prezentiranega vedenja.
VIR
1. Robert Alain de Beaugrande, Wolfgang Ulrich Dressler, Aleksandra Derganc, Tjaša Miklič: Uvod v besediloslovje. Park. Ljubljana, 1992. Str.: 101-145.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Regional
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Regional.
|
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Home & Family
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Home & Family.
|
|
Internetne povezave in internet članki
Spletni imenik, ki ima objavljene spletne povezave povezanez internetom in vse kaj ponuja svetovni splet.
|
RONDAL d.o.o. - aluminium slugs
RONDAL d.o.o. - Production and manufacturing of aluminium slugs, aluminiumbutzen, pastiglie in alluminio
|
News & Media websites listing and linkexchange
Free submission to our Web Directory - Category News & Media.
|
Bistriški vodnik - Geografske lastnosti
Geografske lastnosti Slovenske Bistrice
|
Cvetličarna Sonja: načrtovanje in ureditev hišnih vrtov
Aranžiranje daril, prodaja: rezano cvetje, lončnice, aranžmaji, urejanje hišnih vrtov, vzdrževanje zelenih površin in živih mej, skalnjakov, sadimo grmovnice in žive meje
|
|
|
|
|
|
