|
|
 |
9.11.2004
Analiza besedila |
objavil: Monika Kambič, Janez Grabnar
Število ogledov: 2281 |
|
 |
BESEDILO
Za seminarsko nalogo sva si izbrala posnetek dialoga med Janezom in Meto iz filma Cvetje v jeseni, ki je bil posnet po romanu Ivana Tavčarja pri Vesna film RTV Ljubljana. Film je režiral Matjaž Klopčič. Glasbo zanj je napisal Urban Koder, fotografijo pa je uredil Žaro Tušar. V tem filmu igrajo: glavno vlogo ima Milena Župančič kot Meta, Polde Bibič kot Janez, Štefka Drolc, Duša Počkaj.
Izbrala sva si prizor, kjer se Janez vrača v mesto s počitnic na kmetiji. Spremlja ga Meta. Ko se ustavita, Meta Janezu ponudi jesti in med njima je čutiti ljubezensko napetost, vendar je obema nerodno in sta drug pred drugim zelo sramežljiva.
META: (1) Zagotovo ste že lačni.
(2) Na, jej.
JANEZ: (3) Saj nisem.
META: (4) Pa le jej.
(5) Mati so pripravili.
(6) To ti more čudno biti, če si sam v Ljubljani.
(7) Nimaš nobenega, da bi ti kuhal, da bi ti pral.
(8) Če zboliš si slabši od živine v naši štali, za katero vsaj Liza skrbi.
(9) A ne misliš, da ti ni treba tega?
JANEZ: (10) Čemu naj vzamem kuharico?
(11) Stare ne maram, mlade ne dobim.
META: (12) Kako nespametno govoriš.
(13) Poglej gospoda Javorja.
(14) Vzel je sorodnico k sebi, pa mu streže, da je veselje.
JANEZ: (15) Kje naj dobim sorodnico?
(16) Če je mlada, ne bo hotela priti.
(17) Kaj potem?
(18) Tak sem kakor tole.
(19) Zdaj pred zimo cvete.
(20) In kaj bo iz tega?
(21) Cvet odpade in prav nič ne bo iz tega.
(22) Če je mlada, naj jo vzamem.
SLOGOVNI POSTOPEK
V odlomku gre za dvogovornost. Pojavljajo se vprašanja in odgovori, sicer pa gre za zasebni pogovor med dvema zaljubljencema. Lahko bi rekli, da se prepleta več slogovnih postopkov znotraj dialoga:
- pripovedovanje doživljajev ( o kuharici), pri tem pa gre za neke vrste prepričevanje, ko Meta Janeza prepričuje naj je, naj vzame kuharico);
- oris oziroma primerjava človeka z rastlino ( P18-21);
- opisovanje z vprašanji na k (kako, kje, kaj).
Udeleženca pogovora (Janez in Meta) želita uresničiti določen sporočanjski namen. Torej se oseba A z jezikovnim sporočilom obrne k osebi B in tako uresniči svoj sporočanjski namen. To jezikovno sporočilo je za osebo B spodbuda za reagiranje, za odgovor.
Kot sva že omenila, se v besedilu pojavi tudi oris, ki je oseben in zelo slikovit. Vsebuje besede s prenesenim pomenom, metafore. Oris je pisan na podlagi opazovanja stvari, rastlin, živali, človeka, prostora, stavb ali pokrajine. V tem primeru gre za oris rastline, ki se pojavi od P18-21. povedi in v tekstu nastopa kot sestavni del pripovedi.
Pri izmenjavanju govora se najpogosteje izmenjujejo vprašanja in odgovori. Jezikovna povezanost (kohezija) se v tem besedilu kaže tako, da se v odgovoru pojavljajo besede iz vprašanja. Vprašanja se delijo na odločevalna in dopolnjevalna, slednja tudi prevladujejo v odlomku in težijo k iskanju novih informacij.
Glede na to koliko odgovori ustrezajo vprašanju, odgovore klasificiramo v polno informativne odgovore, preveč informativne in premalo informativne (klasifikacija po Mluvnice češtiny 3). V tem besedilu prevladujejo pretežno polno informativni odgovori, ker dajejo vso informacijo, ki jo zahteva vprašanje. Nejasno utegne biti samo, kako poglobljen ali podroben odgovor si želi izpraševalec.
Od drugih besedilnih vrst se dvogovor razlikuje tudi po številnih izrazih za navezovanje stika kot so zvalniki, členki, medmeti in različni glagolski pozivi. Ta sredstva kažejo, da nastopa v dvogovoru več partnerjev, lahko pa izrekajo pritrjevanje, zadržke, čustvene odzive in povezujejo replike v celoto. Prav tako je za odgovor značilno, da ni v tretji osebi kot na primer opis ali razlaga, pač pa da se v njem izmenjujeta prva in druga glagolska oseba v sedanjiku, pretekliku ali prihodnjiku. Zaradi nastopanja dveh govorcev in povezanosti govorjenja z zunanjimi okoliščinami je v dvogovoru veliko zaimkov (osebnih, kazalnih, oziralnih).
Ker poznamo več vrst dvogovorov (družinski, šolski, poslovni, diskusije, intervjuji,…) se med seboj razlikujejo. Eni so bolj gospodarni, drugi imajo več ponavljanj in preoblikovanj že povedanega, eni so stvarni, drugi osebni. Dvogovor med Meto in Janezom je zasebni, ljubezenski, zato je zanj značilna čustvena obarvanost. V njem je veliko učinkovitih stilističnih sredstev (izpust, ponavljanja, obrnjen besedni red, retorična vprašanja).
Besedilo ima 11 enostavčnih povedi in 11 večstavčnih povedi.
KOHEZIJA
(ali slovnična koherenca) govori o površinski, slovnični, skladenjski strnjenosti in povezanosti.
Navezovanje v okviru besedila:
1. Slovnična sredstva:
a) navezovanje z osebnim zaimkom (P6: ti; P7:ti, te; P9: ti; P14: mi; P22:jo);
b) navezovanje z oziralnim zaimkom ( P8: katero);
c) glagolsokončniško navezovanje ( P7: kuhal-pral, P11: maram-dobim).
2. Leksikalna sredstva:
a) ponovna pojavitev ( P14, P15: sorodnico; P11, P16, P22: mlada);
b) delna ponovitev ( P19, P21: cvete-cvet);
c) pomenska različnost - protipomenke ( P11: stare - mlade);
d) elipsa (P3: Saj nisem. - lačen).
Eksplicitno navezovanje:
a) ponavljanje iste besedne zveze (P7: da bi ti kuhal - da bi ti pral;P16, P22: če je mlada);
b) ponavljanje iste besede ( P2, P4: jej; P14, P15: sorodnico);
c) protipomenka ( P11: stare - mlade);
d) delna ponovitev ( P19, P21: cvete, cvet).
Implicitno navezovanje:
a) časovno zaporedje ( P14; P19-21);
b) vzročno-posledično zaporedje ( P8; P14).
Deiktični izrazi:
a) zaimki:
- os. zaimki: P6, 7, 9: ti; P14: mu; P22: jo;
- kazalni zaimki: P6: to; P9, 20, 21: tega; P18: tole;
- oziralni zaimki: P8: katero;
b) prislovi: P6: čudno;
c) členki: P1: zagotovo; P4: le.
KOHERENCA: tematska koherenca se nanaša na tipično strukturo vsebinskega razvoja (slogovni postopki: opisovanje, razlaganje, pripovedovanje, utemeljevanje …). Temo opredeljujemo kot enega ali več stavkov (misli), ki jih združuje skupni smisel. Glavna tema besedila je jedro vsebine; vsebina je potek misli v nekem besedilu, propozicija predstavlja objekt misli. Delne teme glavno temo razvrščajo, utemeljujejo, pojasnjujejo ... Poznamo štiri tipe razvijanja teme v besedilu: opisovanje / deskripcija, utemeljevanje / argumentacija prepričevanje, razlaganje / pojasnjevanje in pripovedovanje.
1. Glavna tema in stranske teme:
Glavna tema besedila je pogovor med zaljubljencema. Delne teme so hrana, najem kuharice, primerjava človeka in rastline.
2. Tipi razvijanja teme v besedilu:
META: (1) Zagotovo ste že lačni. (prepričevanje)
(2) Na, jej. (prepričevanje)
JANEZ: (3) Saj nisem. (utemeljevanje)
META: (4) Pa le jej. (prepričevanje)
(5) Mati so pripravili. (pripovedovanje)
(6) To ti more čudno biti, če si sam v Ljubljani. (pripovedovanje)
(7) Nimaš nobenega, da bi ti kuhal, da bi ti pral. (pripovedovanje)
(8) Če zboliš si slabši od živine v naši štali, za katero vsaj Liza skrbi. (pripovedovanje)
(9) A ne misliš, da ti ni treba tega? (prepričevanje)
JANEZ: (10) Čemu naj vzamem kuharico? (prepričevanje)
(11) Stare ne maram, mlade ne dobim. (pojasnjevanje)
META: (12) Kako nespametno govoriš. (utemeljevanje)
(13) Poglej gospoda Javorja. (utemeljevanje)
(14) Vzel je sorodnico k sebi, pa mu streže, da je veselje. (utemeljevanje)
JANEZ: (15) Kje naj dobim sorodnico? (prepričevanje)
(16) Če je mlada, ne bo hotela priti. (utemeljevanje)
(17) Kaj potem? (pripovedovanje)
(18) Tak sem kakor tole. (pripovedovanje)
(19) Zdaj pred zimo cvete. (pripovedovanje)
(20) In kaj bo iz tega? (pripovedovanje)
(21) Cvet odpade in prav nič ne bo iz tega. (pripovedovanje)
(22) Če je mlada, naj jo vzamem. (pripovedovanje)
3. Povezovanje med stavki:
- konjunkcija (vezalno priredje: P11, P21)
- subordinacija (vzrok - učinek: P8, P14, P16, P21)
4. Členitev po aktualnosti (I- izhodišče, J - jedro):
(Primer najdete v priponi.)
NAMERNOST se kaže v tvorčevem namenu, da bi bilo besedilo kohezivno in koherentno sprejemljivo.
Besedilo je zasebni pogovor in ima izrazno funkcijo/vlogo.
Maksime sodelovanja:
- količine (naj bo besedilo tako informativno (ne pa bolj), kot je potrebno): besedilo je dovolj informativno;
- kakovosti (resničnost- ne reci nič takega, kar imaš za neresnično ali za kar nimaš dokaza): besedilo je kakovostno;
- relevantnosti (besedilo mora biti relevantno): besedilo je relevantno;
- načina (besedilo mora biti jasno): besedilo je deloma jasno, deloma pa ne, ker gre za dva sramežljiva zaljubljenca, ki se pogovarjata "po ovinkih".
SPREJEMLJIVOST: v ožjem pomenu besede morajo sprejemniki/naslovniki besedila le-to sprejeti kot kohezivno, koherentno in uporabljivo.
Naslovnika tega besedila sta v ožjem pomenu Meta in Janez, saj gre za dialog med njima. Iz njunega vidika je besedilo kohezivno (slovnično pravilno), koherentno in uporabljivo. V širšem pomenu pa so naslovniki vsi gledalci filma Cvetje v jeseni. Iz tega vidika je besedilo ravno tako koherentno in kohezivno, mogoče ni le toliko uporabljivo.
INFORMATIVNOST: Označujemo stopnjo novosti ali nepričakovanosti neke predstavitve za sprejemnika.
Besedilo ima nizko oz. srednjo stopnjo informativnosti, saj iz besedila ne izvemo veliko novega.
SITUACIJSKOST: Ta izraz uporabljamo kot splošno oznako za tiste dejavnike, ki besedilo naredijo relevantno za posamezno situacijo, v kateri neka pojavitev nastopi. Tu upoštevamo kraj, čas, udeležence in okoliščine ( normalne, vpadljive, pogoste, pogajalne) v katerem se besedilo vrši.
Meta in Janez sta edina udeleženca, dialog se vrši na jesen (P19: Zdaj pred zimo cvete.). Dialog se vrši v normalnih okoliščinah.
MEDBESEDILNOST: Dejavniki, ki povzročijo, da je uporaba določenega besedila odvisna od poznavanja enega ali več že prej spoznanih besedil, tvorijo medbesedilnost. Ta je odgovorna za razvoj tipov besedil s tipičnimi vzorci lastnosti.
Besedilo je:
- umetnostno (film posnet po romanu, če tega ne bi vedeli, bi bilo besedilo lahko tudi neumetnostno);
- govorjeno;
- dvogovorno;
- subjektivno;
- zasebno;
- neuradno;
- praktičnosporazumevalno;
- razlagalno.
VIRI IN LITERATURA
1. S. Hudej: Šolske ure besediloslovja; priročnik: Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport, 1994.
2. Beaugrande, R. A. de & Dressler, W. U.: Uvod v besediloslovje. Ljubljana: Park, 1992.
3. Križaj-Ortar, M.: Na pragu besedila 3 (delovni zvezek). Ljubljana: Založba Rokus, 2003. .
4. Križaj-Ortar, M.: Na pragu besedila 3 (učbenik). Ljubljana: Založba
Rokus, 2003.
(prosojnica)
KOHEZIJA
Navezovanje v okviru besedila:
1. Slovnična sredstva:
- navezovanje z osebnim zaimkom (P7: Nimaš nobenega, da bi ti kuhal, da bi ti pral.);
- navezovanje z oziralnim zaimkom ( P8: Če zboliš si slabši od živine v naši štali, za katero vsaj Liza skrbi);
- glagolsokončniško navezovanje (P7: Nimaš nobenega, da bi ti kuhal, da bi ti pral.).
2. Leksikalna sredstva:
e) ponovna pojavitev (P14, P15: Vzel je sorodnico k sebi, pa mu streže, da je veselje. Kje naj dobim sorodnico?);
f) delna ponovitev (P19, P21: Zdaj pred zimo cvete. Cvet odpade in prav nič ne bo iz tega.);
g) elipsa (P3: Saj nisem. - lačen).
Implicitno navezovanje:
c) časovno zaporedje (P14: Vzel je sorodnico k sebi, pa mu streže, da je veselje.);
d) vzročno-posledično zaporedje (P8: Če zboliš si slabši od živine v naši štali, za katero vsaj Liza skrbi.).
Eksplicitno navezovanje:
e) ponavljanje iste besedne zveze (P7: da bi ti kuhal - da bi ti pral);
f) ponavljanje iste besede ( P2, P4: Na, jej. Pa le jej.)
g) protipomenka ( P11: Stare ne maram, mlade ne dobim.);
Povezovanje med stavki:
- konjunkcija (vezalno priredje: P21: Cvet odpade in prav nič ne bo iz tega.)
(prosojnica)
- subordinacija (vzrok - učinek: P14: Vzel je sorodnico k sebi, pa mu streže, da je veselje.)
KOHERENCA
Členitev po aktualnosti (I- izhodišče, J - jedro):
(P10) Čemu naj vzamem kuharico?
I1 J1
(P11) Stare ne maram, mlade ne dobim.
I2 I3
Gre za postopnost z razcepljenim jedrom.
J1 I1
I2
I3
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
