9.11.2004
Povezovanje povedi |
objavil: Karmen Zupanc, Martina Kodrnja
Število ogledov: 4878 |
|
 |
NAČIN ŠIRJENJA IN STRNITEV BESEDIL
Sporočila so različno dolga. Naglica življenja, ogromno informacij, katere je potrebno zapisati v najkrajšem času, nas silijo, da oblikujemo kratka in jedrnata besedila. Iz njih izpuščamo vse, kar ni nujno potrebno. Ob daljših besedilih (člankih, razpravah …) praviloma oblikujemo povzetek; iz zapisnika ali pa govorjene razprave izluščimo sklepe. Kratko je tudi povelje (kratek ustni ukaz), razpoznavna ali reklamna so gesla, pregovori in aforizmi ter vabilo, obvestilo.
Pri izločanju nebistvenih podatkov moramo paziti, da sporočilo ne postane nerazumljivo. Res je tudi, da moramo ponekod sporočiti več dejstev, tako da kratka oblika ni primerna. Poleg bistvenih lastnosti so v besedilih tudi manj bistvene, ki natančneje pojasnjujejo sporočeno vsebino. Takšna besedila so: časopisni članek, komentar, strokovna razprava, gradivo za sejo … besedila s katerimi pripovedujemo, opisujemo, pojasnjujemo, opravičujemo …
Kadar se preveč razgovorimo ali razpišemo lahko povzročimo, da se sporočilo razblini in ne dosežemo želenega učinka (razvodenelo besedilo). Takšno besedilo kaj kmalu postane dolgočasno in vsekakor odvrača od bistva.
Kadar je kratko sporočilo splošnega pomena, šele iz sobesedila in govornega položaja ugotovimo, kaj pomeni.
Npr.: Na levo okrog!
- Kratko povelje iz športa,
- izgini,
- poberi se.
Kot piše Janez Dular v učbeniku Slovenski jezik IV, "besedila preoblikujemo z nasprotnima postopkoma:s širjenjem oziroma strnitvijo. Kratko besedilo (povzetek, geslo, sklep, izrek …) širimo z razčlenjevanjem, utemeljevanjem, dopolnjevanjem, poglabljanjem … vsebine.
Daljše besedilo (razpravo, gradivo, članek, zapisnik …) strnemo, skrajšamo, zgostimo na temeljna spoznanja in pomembna dejstva". Zakaj? Zato, da bi naslovnik sporočilo sprejel in najhitreje osvojil.
ŠIRJENJE BESEDILA
Kratko ali strnjeno besedilo širimo tako, da ga razčlenjujemo, utemeljujemo, dopolnjujemo ali poglabljamo.
Zelo strnjena besedila (v telegramu: iskrene čestitke, prispeli, pokliči …) v celoti razume le tisti, kateremu so znane dejanske okoliščine sporočila (rojstni dan, poroka …). Tako imenovana brzojavna sporočila, ponavadi poudarjajo okoliščine potovanja (srečno prispeli - brez nesreče). Takšen slog imenujemo telegrafski slog zato, ker tako sestavljamo v večini le telegrame. Kratki morajo biti tudi časopisni naslovi, obvestila, vesti, novice, radijske in televizijske napovedi, poročila, govorne oddaje.
Načini širjenja besedil:
- deležnik dopolnimo z morfemom za osebno glagolsko obliko (npr.: Krka poslovala brez izgub. Krka je poslovala brez izgub.);
- dodamo izpuščeno obvezno glagolsko dopolnilo, predmet ali prislovno določilo (npr.: Odšli. - Odšli smo. - Odšli smo v Ljubljano.);
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- besedilo razširimo z novimi deli (npr.: Prispeli smo v Ljubljano. ali: V Ljubljano smo prispeli brez nezgod. ali: V Ljubljano smo prispeli po dveh urah prijetne vožnje z vlakom.);
- stavčni člen izrazimo z odvisnim stavkom (npr.: Spali do 10. V petek smo spali do 10. ure.).
Poročilo smo razširili z nadrobnostmi, ki pojasnjujejo okoliščine dela in ravnanja. Besedilo ne poroča več le o golom dogajanju, ampak odgovarja na vprašanja: kje, zakaj, kako, kakšni.
Podobno strnjena besedila so pregovori. "Kakršna setev, taka žetev. Njegov pomen lahko razumemo dobesedno in s skromno razširitvijo in preoblikovanjem stavčne zgradbe: Če si dobro sejal, boš dobro žel. Ali: Ker si dobro sejal, boš dobro žel. Oziroma: Če si slabo sejal, boš slabo žel. (Ker si slabo sejal, ne boš dobro žel.) Če pa je pregovor uporabljen za izražanje podobnih razmerij (in ne podobnih okoliščin), ga lahko razširjamo ali spreminjamo v skladu z novimi pomeni: Kakor boš delal (Če boš dobro/slabo delal), tako boš uspel (boš/ne boš uspel)".
Načini širjenja so najbolj razviti v časnikarstvu. Novice so zgrajene tako, da so bistvene prvine povedane takoj na začetku. "V naslovu je strnjeno jedro sporočila. V podnaslovu so dodana prva pojasnila podatkov iz naslova." Novica se začenja s povzetkom, nato so dodani manj pomembni podatki, ki razširjajo naslov in podnaslov v besedilo novice oziroma članka (naslov, podnaslov, besedilo, povzetek).
Kadar moramo oblikovati daljše besedilo iz naslova, lahko uporabimo naslednji postopek:
- dejstva in lastnosti razvrstimo na dobre in slabe.
- dejstva med seboj primerjamo in presodimo, koliko se ujemajo s tistim, kar hočemo povedati.
- ne posplošujemo le pozitivnega ali le negativnega stališča.
S širjenjem besedila spreminjamo tudi zvrst besedila.
STRNITEV BESEDILA
V naglem utripu življenja in v časovni stiski, se čedalje bolj uveljavljajo kratka besedila. Dular jih poimenuje "strjeni prikazi vsebine daljših razprav, referatov, strokovnih člankov, knjig …"
Značilnosti strjevanja:
- pozaimljanje (beseda, besedna zveza osebni, kazalni zaimek);
npr.: V epruveti sem segreval zmes soli in žveplove kisline; iz nje se je razvijal plin klorovodik.
- opuščanje glagolskih morfemov (pri zanikanju taka krajšava ni možna);
npr.: Kranjčev bataljon se je 25. avgusta 1942 na Robežah pod Obirjem spopadel z esesovsko enoto in ji (je) prizadejal velike izgube.
- relativizacija (stavčno zgoščevanje z oziralniško besedo, kadar imata dve sosednji povedi isto besedo);
npr.: Prava ciganska glasba je zgrajena na 12 posebnih lestvicah, ki (posebne lestvice) so nastale v sporu ciganske folklore s klasičnimi tipi durovske in molovske lestvice.
- nominalizacija (pretvarjanje glagolskih zvez v samostalniške);
- pretvarjanje delov zložene povedi v prislovna določila
npr.: Zdi se, da bo jutri prišel. - Jutri bo verjetno prišel.
Skratka:
- opuščanje nepotrebnih dopolnil, ki odvračajo pozornost bralca,
- usmerjanje pripovedi na pojasnjevanje sporočilnega bistva,
- že povedanih delov ne ponavljamo.
PRIPRAVA POVZETKOV, IZVLEČKOV IN DRUGIH KRATKIH BESEDIL
Preden začnemo daljše besedilo krčit, preberemo besedilo v celoti in obkrožimo ali podčrtamo tiste dele besedila, ki jih spoznamo za jedrne. Jedrne dele izpišemo, uredimo in oblikujemo novo besedilo. (glej prilogo: Primer strnitve in preoblikovanja daljšega besedila v krajše)
Strnjeno poročilo pripravimo tako, da še vedno obvešča in odgovarja na vprašanja kot so: kaj, kje, kdaj, kako. V povzetku poslovnega (strokovnega) poročila ohranimo tudi poslovni (strokovni) jezik, v obvestilu preoblikujemo način izražanja: strokovni izrazi splošno rabljeni izrazi; tujke domači izrazi; poenostavimo skladnjo.
Preoblikovanje zahteva, da ohranimo točnost podatkov in sporočimo bistvo ter poudarimo ustrezni del sporočila.
Zapisnik je natančen zapis poteka dogajanja na sejah, sestankih … Ker so načeloma takšne razprave predolge, se odločijo za zapisovanje sklepov. Jezik in oblika ne smeta biti dvoumna.
Zapisnik oblikujemo po vzorcu:
- glava (zaporedna številka seje, naziv organa, kraj in čas trajanja seje, prisotnost in odsotnost),
- jedro (dnevni red, strjen prikaz razprave ali sprejete odločitve in sklepi),
- sklepni del (čas, ko se je seja končala, kdo zapisnik prejme, priloge, podpisi, žig).
Glede na to, kako oblikujemo jedro, ločimo:
- dobesedni zapisnik;
- predmetni zapisnik.
(glej prilogo: primer zapisnika)
Vabilo je obvestilo, katerega lahko naslovimo le na eno osebo ali na skupino oseb. Naslovljencu sporoča bistvo o dogajanju in o okoliščinah dogajanja. Vabila so ustna in pisna. Lahko so oblikovana v obliki plakata ali kot obvestilo. Temeljna razlika med obvestilom in vabilom je v likovni podobi.
(glej prilogo: primer vabila in obvestila)
POVEZOVANJE POVEDI V BESEDILU
1. POZAIMLJANJE
Pozaimljanje pomeni navezovanje ali napovedovanje z zaimensko besedo. Rabimo ga za povezovanje stavkov ali povedi v višje enote.
Primer: Takoj je vrgel kosilo psu, a tudi psu ni bilo všeč. Pes je tisto kosilo prevrnil. ? Takoj je vrgel kosilo psu, a tudi njemu ni bilo všeč. Zato ga je prevrnil.
V zgornjem primeru smo izpeljali dve pozaimljenji:
psu ? njemu
kosilo ? ga
Besedi pes in kosilo sta nanašalnici, to sta besedi, na kateri se pri tem postopku nanašata osebni in kazalni zaimek, ki sta potemtakem naveznika.
Pri napovedovalni referenci je zaimek napovednik, nanašalnica pa mu sledi v drugem stavku.
Primer: Prinesel sem tole: šop papirja.
tole ? napovednik
šop papirja ? nanašalnica
Pozaimljanje se lahko pojavlja tudi znotraj ene same povedi, vendar pa mora biti zaimek kot naveznik poudarjen.
Primer: O svojem prijatelju lahko trdim, da ON tega ne bi nikoli storil.
Vendar pa obstajajo pri pozaimljanju tudi omejitve. Potrebno je namreč upoštevati sobesedilo in okoliščine sporočanja, saj lahko drugače pride do dvoumnih primerov. To si lahko pogledamo na primeru o kosilu in psu.
A: Takoj je vrgel1 kosilo2 psu3, a tudi psu3 ni bilo2 všeč. Pes3 je tisto kosilo2 prevrnil3.
B: Takoj je vrgel1 kosilo2 psu3, a tudi njemu3 ni bilo2 všeč. Zato ga2 je prevrnil3.
V primeru A in B ni bilo težav z oštevilčenjem oz. s pozaimljanjem. Težave pa nastopijo, če spremenimo sobesedilo in glagol prevrniti zamenjamo z glagolom brcniti.
C: Takoj je vrgel1 kosilo2 psu3, a tudi njemu3 ni bilo2 všeč. Zato ga2 je brcnil3.
Samo zato, ker smo spremenili glagol, pride do dvoumnosti, saj ga lahko razumemo na dva načina:
- Zato ga2 je brcnil3. ? pes je brcnil kosilo, ker ga ni maral;
- Zato ga2 je brcnil1. ? tisti, ki je dal kosilo psu, je brcnil psa, ker ta (pes) ni maral kosila;
Takšnim dvoumnostim se poskušamo izogniti s katerim drugim postopkom ponovitve.
2. NAVEZOVANJE S KAZALNIMI ZAIMKI
Kazalni zaimki ta, ta, to, tisti, tista, tisto se pri pozaimljanju nominalizirajo.
Primer: Dal je kosilo psu, a tudi njemu ni bilo všeč. ? Dal je kosilo psu, a tudi temu ni bilo všeč.
njemu ? temu
Ker so kazalni zaimki pridevniške besede, je postopek nominalizacije tak kot pri pridevnikih.
Primer: dežurni učenec ? dežurni
temu psu ? temu
3. POVEZOVANJE STAVKOV S PONOVITVAMI
Včasih zaradi sobesedilne dvoumnosti ne opravimo pozaimljenja in nanašalnico v naslednjem stavku enostavno ponovimo. Tak postopek je običajen v znanstvenih in strokovnih besedilih, kjer je enoumnost sprejemanja zelo pomembna.
Primer: Temeljna sodišča se ukvarjajo s kazenskimi ovadbami zaradi oškodovanja družbenega premoženja. Pred temi sodišči iščejo prizadeti tudi sodno varstvo v upravnem sporu.
4. KAZALNIK IZHODIŠČA
Zveza kazalnega zaimka in ponovljene nanašalnice (kot je razvidna v zgornjem primeru) je poleg pozaimljanja najobičajnejši postopek pri gradnji besedila. Povezovalna vloga te zveze se kaže v tem, da tvori izhodišče ali del izhodišča naslednjega stavka, torej je njegov indikator, imenuje pa se kazalnik izhodišča.
5. POIMENOVALNI NAVEZNIK
Kazalnik izhodišča se lahko navezuje na jedro prejšnjega stavka tako, da njegovo vsebino nekako poimenuje, sestoji pa iz kazalnega zaimka in besede, ki ni dobesedno ponovljena nanašalnica.
Primer: Kamniti drobec in razredčeni bitumen dobro premešamo in nato dodamo še 40 g kamnitega drobca in še enkrat temeljito zmešamo. Pri tem postopku nastane posebna mešanica.
dobro premešamo in nato dodamo še 40 g kamnitega drobca in še enkrat temeljito zmešamo = nanašalnica
tem postopku = poimenovalni naveznik
6. NAVEZOVANJE Z ZAIMENSKIMI PRISLOVI
Od pravega pozaimljanja se loči po tem, da prislov kot naveznik ne izkazuje slovničnega ujemanja z nanašalnico, ki ni beseda ali besedna zveza, ampak smisel celotne povedi.
Primer: Za pol ure se je zleknil na kavč, vendar ni in ni mogel zadremati. Zato je vstal, se okopal in si oblekel belo srajco.
7. ODPRAVA PONOVITVE
Odprava ponovitev zajema samo jezikovne znake, tj. lekseme, predmet, na katerega se nanašajo, pa ostaja isti, ker je to njegova besedilotvorna vloga. Odprava ponovitve je tako besedilotvorni in stilotvorni postopek
Primer: Težave so se začele, ko smo dobili psa. Kužek je najprej preganjal sosedove kokoši, da je perje kar frčalo po dvorišču. Prišle so prve grožnje, da bo žival morala od hiše. Mera pa je bila zvrhana, ko je ta beštija ugriznila soseda.
(Primer najdete v priponi!)
Če vzamemo, da je beseda pes nanašalnica, potem so vse besede od 1 do 5 navezniki. V primeru, da pa vzamemo za nanašalnico besedo ovčar, pa je tudi beseda pes naveznik.
8. PARAFRAZE KOT NAVEZNIKI
Pri odpravi ponovitev nanašalnice lahko uporabimo tudi parafraze, seveda v vlogi naveznikov.
Primeri:
Danska ? ta nordijska država
Egipt ? dežela ob Nilu
nafta ? črna kri industrijskega sveta
kača ? nevarna plazilka
Najpogostejši načini za gradnjo besedila po načelih členitve po aktualnosti so navezovanje na jedro, izpeljava izhodišča in razvijanje jedra. Obstaja pa še en način povezovanja stavkov v sobesedilu, in sicer sobesedilni preskok. O njem govorimo takrat, kadar v verigi stavkov nek stavek preskočimo, ker je za strokovnega naslovnika jasen iz sobesedila.
9. DRUGE VRSTE VEZAV STAVKOV V BESEDILU
A) Časovno razmerje med stavki v besedilu
Najbolj značilna besedila, kjer so stavki v časovnem sosledju, so življenjepisi. Stavki niso povezani s posebnimi vezniškimi besedami, ampak implicitno. To pomeni, da se vsebina posameznega stavka nanaša na tisti odsek resničnosti, o katerem iz izkušnje vemo, da se je zgodil pozneje oz. po kakem prejšnjem.
Primer: Rodila sem se 15. 8. 2001 v Celju. Osnovno šolo sem obiskovala v Šorah, jo uspešno končala in se vpisala na gimnazijo v Celju…
B) Vzročno razmerje med stavki v besedilu
Primer: Včeraj je ubogi kajon prišel spet ves premočen domov. Splezal je bil na svetnika pri vodnjaku, prav do glave, in strmoglavil v vodo.
V tem primeru je razumevanje dejanskega časovnega zaporedja dogodkov le olajšano s slovničnim sredstvom, in sicer s predpreteklikom, dejansko pa stavka veže v višjo enoto njuno vzročno razmerje: padec v vodo je vzrok, premočenost pa posledica.
C) Zgoščevanje
Primer: Predali so bili odprti, vsebina pa razmetana po sobi, kavč je bil razparan in prevrnjen, steklenina razbita. Skratka, za zlikovcem ni ostala nobena stvar na svojem mestu.
Krepko tiskani del je zgoščena ponovitev tega, kar je povedano v prvem stavku. To imenujemo zgoščevanje, popravljanje, izboljševanje že povedanega, vendar z drugega zornega kota.
Beseda SKRATKA pa je v tem stavku t.i. kazalnik zgoščevanja. To je lahko beseda ali besedna zveza: skratka, na kratko, z eno besedo, z drugimi besedami, iskreno rečeno, če hočete, da povem naravnost ipd. Običajno so kazalniki zgoščevanja navezovalni, le izjemoma pa napovedovalni.
Zgoščevanje uporabimo običajno takrat, kadar med tvorjenjem besedila podvomimo, da smo bili dovolj jasni. Takrat besedilo prekinemo s kazalnikom zgoščevanja, naslovnika s tem opozorimo na svoj namen in nadaljujemo z besedilom, ki je zgostitev oz. popravek prejšnjega.
Povezovanje povedi v besedilu (točke od ena do devet) je povzeto po učbeniku Slovenski jezik 4 (Tomo Korošec, Janez Dular). Tudi primeri so vzeti iz te knjige.
VAJE (NAČINI ŠIRJENJA IN STRNITEV BESEDIL)
1. Razširi besedilo na čim več možnih načinov tako, da boš dopolnil in razvil stavčne člene:
Še zvonec - in konec!
2. Z utemeljitvijo dopolni pregovor tako, da bo odgovarjal na vprašanje zakaj:
Čas je zlato.
3. Razširi naslov in ga preoblikuj v povzetek:
Avto - človekov današnji spremljevalec.
4. Strni poved tako, da bo vsebovala samo bistvene podatke!
Nafta ni prav nič lepa tekočina: ponavadi je umazano rjava ali zelenkasta, njen vonj pa je vse prej kot primeren za dišave.
… še:
- preoblikuj obvestilo v vabilo,
- preoblikuj televizijski spored v oceno,
- razširi in preoblikuj reklamni oglas v reklamno priporočilo z utemeljitvijo,
- poročilo strni v povzetek in naslov …
POVZETEK ŠTUDENTOM:
Kot piše Janez Dular v učbeniku Slovenski jezik IV, "besedila preoblikujemo z nasprotnima postopkoma:s širjenjem oziroma strnitvijo. Kratko besedilo (povzetek, geslo, sklep, izrek …) širimo z razčlenjevanjem, utemeljevanjem, dopolnjevanjem, poglabljanjem … vsebine.
Daljše besedilo (razpravo, gradivo, članek, zapisnik …) strnemo, skrajšamo, zgostimo na temeljna spoznanja in pomembna dejstva". Zakaj? Zato, da bi naslovnik sporočilo sprejel in najhitreje osvojil.
Zelo strnjena besedila (telegram) pišemo v telegrafskem slogu. Kratki morajo biti tudi časopisni naslovi, obvestila, vesti, novice, radijske in televizijske napovedi, poročila, govorne oddaje.
Načini širjenja besedil:
- deležnik dopolnimo z morfemom za osebno glagolsko obliko (npr.: Krka poslovala brez izgub. Krka je poslovala brez izgub.);
- dodamo izpuščeno obvezno glagolsko dopolnilo, predmet ali prislovno določilo (npr.: Odšli. - Odšli smo. - Odšli smo v Ljubljano.);
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
- besedilo razširimo z novimi deli (npr.: Prispeli smo v Ljubljano. ali: V Ljubljano smo prispeli brez nezgod. ali: V Ljubljano smo prispeli po dveh urah prijetne vožnje z vlakom.);
- stavčni člen izrazimo z odvisnim stavkom (npr.: Spali do 10. V petek smo spali do 10. ure.).
Poročilo smo razširili z nadrobnostmi, ki pojasnjujejo okoliščine dela in ravnanja. Besedilo ne poroča več le o golom dogajanju, ampak odgovarja na vprašanja: kje, zakaj, kako, kakšni.
Podobno strnjena besedila so pregovori. "Kakršna setev, taka žetev. Njegov pomen lahko razumemo dobesedno in s skromno razširitvijo in preoblikovanjem stavčne zgradbe: Če si dobro sejal, boš dobro žel. Ali: Ker si dobro sejal, boš dobro žel. Oziroma: Če si slabo sejal, boš slabo žel. (Ker si slabo sejal, ne boš dobro žel.) Če pa je pregovor uporabljen za izražanje podobnih razmerij (in ne podobnih okoliščin), ga lahko razširjamo ali spreminjamo v skladu z novimi pomeni: Kakor boš delal (Če boš dobro/slabo delal), tako boš uspel (boš/ne boš uspel)".
Značilnosti strjevanja:
- pozaimljanje (beseda, besedna zveza osebni, kazalni zaimek);
npr.: V epruveti sem segreval zmes soli in žveplove kisline; iz nje se je razvijal plin klorovodik.
- opuščanje glagolskih morfemov (pri zanikanju taka krajšava ni možna);
npr.: Kranjčev bataljon se je 25. avgusta 1942 na Robežah pod Obirjem spopadel z esesovsko enoto in ji (je) prizadejal velike izgube.
- relativizacija (stavčno zgoščevanje z oziralniško besedo, kadar imata dve sosednji povedi isto besedo);
npr.: Prava ciganska glasba je zgrajena na 12 posebnih lestvicah, ki (posebne lestvice) so nastale v sporu ciganske folklore s klasičnimi tipi durovske in molovske lestvice.
- nominalizacija (pretvarjanje glagolskih zvez v samostalniške);
- pretvarjanje delov zložene povedi v prislovna določila
npr.: Zdi se, da bo jutri prišel. - Jutri bo verjetno prišel.
Preden začnemo daljše besedilo krčit, preberemo besedilo v celoti in obkrožimo ali podčrtamo tiste dele besedila, ki jih spoznamo za jedrne. Jedrne dele izpišemo, uredimo in oblikujemo novo besedilo.
POVZETEK (POVEZOVANJE POVEDI V BESEDILU)
POZAIMLJANJE
= navezovanje ali napovedovanje z zaimensko besedo;
Primer: Takoj je vrgel kosilo psu, a tudi psu ni bilo všeč. Pes je tisto kosilo prevrnil. ? Takoj je vrgel kosilo psu, a tudi njemu ni bilo všeč. Zato ga je prevrnil.
psu ? njemu psu, kosilo = nanašalnica
kosilo ? ga njemu, ga = naveznik
Primer: Prinesel sem tole: šop papirja.
tole ? napovednik
šop papirja ? nanašalnica
Primer dvoumnosti:
A: Takoj je vrgel1 kosilo2 psu3, a tudi psu3 ni bilo2 všeč. Pes3 je tisto kosilo2 prevrnil3.
B: Takoj je vrgel1 kosilo2 psu3, a tudi njemu3 ni bilo2 všeč. Zato ga2 je prevrnil3.
C: Takoj je vrgel1 kosilo2 psu3, a tudi njemu3 ni bilo2 všeč. Zato ga2 je brcnil3.
Samo zato, ker smo spremenili glagol, pride do dvoumnosti, saj ga lahko razumemo na dva načina:
- Zato ga2 je brcnil3. ? pes je brcnil kosilo, ker ga ni maral;
- Zato ga2 je brcnil1. ? tisti, ki je dal kosilo psu, je brcnil psa, ker ta (pes) ni maral kosila;
NAVEZOVANJE S KAZALNIMI ZAIMKI
Primer: Dal je kosilo psu, a tudi njemu ni bilo všeč. ? Dal je kosilo psu, a tudi temu ni bilo všeč.
njemu ? temu (podobno kot pri pridevnikih pride do nominalizacije)
POVEZOVANJE STAVKOV S PONOVITVAMI
Primer: Temeljna sodišča se ukvarjajo s kazenskimi ovadbami zaradi oškodovanja družbenega premoženja. Pred temi sodišči iščejo prizadeti tudi sodno varstvo v upravnem sporu.
POIMENOVALNI NAVEZNIK
Primer: Kamniti drobec in razredčeni bitumen dobro premešamo in nato dodamo še 40 g kamnitega drobca in še enkrat temeljito zmešamo. Pri tem postopku nastane posebna mešanica.
dobro premešamo in nato dodamo še 40 g kamnitega drobca in še enkrat temeljito zmešamo = nanašalnica
tem postopku = poimenovalni naveznik (kazalni zaimek + ne dobesedno ponovljena nanašalnica)
NAVEZOVANJE Z ZAIMENSKIMI PRISLOVI
Od pravega pozaimljanja se loči po tem, da prislov kot naveznik ne izkazuje slovničnega ujemanja z nanašalnico, ki ni beseda ali besedna zveza, ampak smisel celotne povedi.
Primer: Za pol ure se je zleknil na kavč, vendar ni in ni mogel zadremati. Zato je vstal, se okopal in si oblekel belo srajco.
ODPRAVA PONOVITVE
Primer: Težave so se začele, ko smo dobili psa. Kužek je najprej preganjal sosedove kokoši, da je perje kar frčalo po dvorišču. Prišle so prve grožnje, da bo žival morala od hiše. Mera pa je bila zvrhana, ko je ta beštija ugriznila soseda.
(Primer najdete v priponi!)
Če vzamemo, da je beseda pes nanašalnica, potem so vse besede od 1 do 5 navezniki. V primeru, da pa vzamemo za nanašalnico besedo ovčar, pa je tudi beseda pes naveznik.
PARAFRAZE KOT NAVEZNIKI
Primeri:
Danska ? ta nordijska država
Egipt ? dežela ob Nilu
nafta ? črna kri industrijskega sveta
kača ? nevarna plazilka
DRUGE VRSTE VEZAV STAVKOV V BESEDILU
Časovno razmerje med stavki v besedilu
Najbolj značilna besedila, kjer so stavki v časovnem sosledju, so življenjepisi.
Primer: Rodila sem se 15. 8. 2001 v Celju. Osnovno šolo sem obiskovala v Šorah, jo uspešno končala in se vpisala na gimnazijo v Celju…
Vzročno razmerje med stavki v besedilu
Primer: Včeraj je ubogi kajon prišel spet ves premočen domov. Splezal je bil na svetnika pri vodnjaku, prav do glave, in strmoglavil v vodo.
Stavka veže v višjo enoto njuno vzročno razmerje: padec v vodo je vzrok, premočenost pa posledica.
Zgoščevanje
Primer: Predali so bili odprti, vsebina pa razmetana po sobi, kavč je bil razparan in prevrnjen, steklenina razbita. Skratka, za zlikovcem ni ostala nobena stvar na svojem mestu. (krepko tiskani del je zgostitev že povedanega na drugačen način)
SKRATKA =. kazalnik zgoščevanja; še: na kratko, z eno besedo, z drugimi besedami, iskreno rečeno, če hočete, da povem naravnost…
VAJE (POVEZOVANJE POVEDI V BESEDILU)
1. Dane so nanašalnice konj, jabolko, avtomobil, Triglav.
A) Po zgledu za nanašalnico pes skušajte poiskati čim več naveznikov.
B) Z navezniki, ki ste jih našli, oblikujte besedilo za eno od zgornjih nanašalnic.
C) Poiščite parafraze za zgoraj navedene nanašalnice. Kakšno vlogo opravljajo parafraze?
2. Izberite enega od kazalnikov zgoščevanja in z njim naredite zgled za zgoščevanje.
LITERATURA:
Janez Dular: Slovenski jezik 2; učbenik. Maribor: Obzorja, 1983.
Janez Dular: Slovenski jezik 2; delovni zvezek. Maribor: Obzorja, 1983.
Tomo Korošec, Janez Dular: Slovenski jezik 4. Maribor: Založba Obzorja, 1998.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
