|
|
 |
5.11.2004
Avtomatizacija in aktualizacija |
objavil: Petra Ješovnik, Janja Klenovšek
Število ogledov: 2658 |
|
 |
1. AVTOMATIZACIJA IN AKTUALIZACIJA
V slovenski jezikoslovni literaturi se govori o stilno nevtralnih in stilno zaznamovanih jezikovnih sredstvih in s tega stališča že imamo na voljo obsežne popise posameznih jezikovnih sredstev. S tem sta se ukvarjala Jože Toporišič in Tomo Korošec (avtomatizacija in aktualizacija v časopisnih besedilih pri nas).
Določena oblikoslovna kategorija, naglasna varianta ali skladenjski pojav imajo torej stilno zaznamovanost v odnosu do drugega že sami po sebi, se pravi, ne glede na sobesedilo.
Tako je tudi s skladenjskimi pojavi, prav izrazito pa je to dejstvo pri besedah kot leksikalnih enotah. Korošec pravi, da je skupno vsem sredstvom, da svojo stilno zaznamovanost prinašajo v sobesedilo, za razliko od tistih, ki stilno vrednost dobijo v konkretnem besedilu ali pa jim stilno zaznamovanost da prenos iz ene v drugo funkcijsko zvrst.
Pri analizi umetnostnega besedila, in ko je znan namen za uporabo stilno zaznamovanih jezikovnih sredstev, lahko uspešno operiramo zgolj s stališča tega razmerja oz. nasprotja med nevtralnimi in stilno zaznamovanimi sredstvi ter tako vrednotimo umetniške učinke, ki izhajajo iz tega.
K stilno zaznamovanim jezikovnim sredstvom se štejejo najrazličnejši jezikovni stilemi, npr.:
- metafore,
- metonimije,
- sinekdohe,
Torej vse, kar tradicionalno štejemo k tropom, dalje besedne igre, ekspresivnosti, ki nastanejo zaradi prenosa iz zvrsti v zvrst, ironizmi, neologizmi.
Vendar to velja samo za analizo umetnostnih besedil. Omenjeno razmerje se nam pokaže v drugačni luči, ko analiziramo publicistična - poročevalska besedila. Tu pa del stilemov dobi drugačno vrednost. Npr. specializirana, večinoma tehnična sredstva v poročevalstvu, tako v pisnem kot govornem. Tomo Korošec jim pravi avtomatizmi. To se pravi, da so samo v poročevalstvu nevtralna jezikovna sredstva, so pa predvsem besedne zveze in stavčne konstrukcije. Ker so v teh besedilih nevtralne in so aktualizirane šele tedaj, ko so prenesene v drugo, predvsem v umetnostno zvrst, tvorijo samostojno skupino in so pravo nasprotje vsem drugim sredstvom, ki jih v teh besedilih štejemo za aktualizme.
Treba je poudariti, da je razmerje oz. nasprotje, značilno za stilni status poročevalskih besedil, tj. avtomatizmi : aktualizmi, veliko bolj izrazito od nasprotja, ki ga je Tomo Korošec omenil zgoraj, tj. od nasprotja stilno nevtralno : stilno zaznamovano, predvsem pa, nasprotje avtomatizacija : aktualizacija je mogoče samo v publicističnih - poročevalskih besedilih.
Nemara bi Korošec temu ugovarjal, saj je tudi v umetnostnih besedilih mogoče najti celo vrsto avtomatizmov, ki bi prav tako lahko pomenili nasprotje aktualizmom. Vendar pravi, da so tu rabljeni samo kot aktualizmi, kajti umetnostna funkcijska zvrst nima lastnih avtomatizmov, tj. sredstev, ki bi jih oblikovale posebne potrebe pri sporočanju in bi v teh besedilih opravljala svojo nevtralno vlogo.
Kot specialno izrabo jezikovnih sredstev obravnava avtomatizacijo in aktualizacijo predvsem praška šola, npr. pri Havranku , tezo pa kot značilno nasprotje v publicističnem stilnem tipu razvija Jedlička , ki pravi: " Za publicistični stilni tip kot celoto je torej značilna izraba stilno nasprotnih sredstev: avtomatiziranih in aktualiziranih, pogovornih in knjižnih, strokovnih in umetnostnih, nevtralnih in čustvenih. In prav napetost med temi plastmi sredstev je važna za končni stilni učinek publicističnih sporočil."
Korošec pravi, da pri nas obravnavanje te stilne polarizacije ni povsem neznano. Po Ballyju ga je uporabljal Pirjevec , ki govori o težnji k avtomatizaciji in dezavtomatizaciji, v jezikoslovju pa R. F. Mikuš, ki govori o avtomatiziranih in aktualiziranih sintagmah, kot omenja Vidovič - Muha.
Tako bi za določeno skupino jezikovnih sredstev, ki nastopajo s posebno funkcijo v poročevalskih besedilih, govorili o stilni vrednosti treh stopenj:
? Prva stopnja je ničelna stilna vrednost oz. stilna indiferentnost jezikovnega sredstva.
Za opravljanje posebne funkcije v poročevalstvu se jezikovno sredstvo avtomatizira. Tako je glede na prvo stopnjo že zaznamovano v smislu avtomatizacije, hkrati pa je v poročevalskem besedilu nevtralno.
?Avtomatizirano jezikovno sredstvo se lahko aktualizira s prenosom v kako drugo funkcijsko zvrst, znotraj poročevalstva celo v kak drug poročevalski žanr, lahko seveda tudi v umetnostno funkcijsko zvrst. Znotraj poročevalstva lahko tako isto jezikovno sredstvo opravlja dve nasprotujoči si funkciji: kot avtomatizem in kot aktualizem. To lahko ponazorimo z zgledom:
Imamo besedilno nevezano poved Ko to poročamo, seja še traja. Ta zveza glavnega in odvisnega stavka je v razmerju do strukturno enakega, npr. iz kemijskega priročnika Ko zmes zmešamo, se kristali izločajo.
? Kot avtomatizirano je to področje znano iz poročevalskih besedil in je tehnično sredstvo v vesteh, ko je poročevalsko besedilo ubesedovano, včasih tudi sprejemano. Za ta avtomatizem je značilen sedanjik, in ker je navadno konstuiran v zvezi glavnega in odvisnega stavka, je razmerje med njima prislovnodoločilno. V besedilo se vključuje na treh mestih:
1. Na začetku besedila: "V času, ko to poročamo, je za razpravo /…/ prijavljenih več kot 60 govornikov."
2. Na koncu besedila (tu je najpogostejši): "Ko to poročamo, se javna obravnava nadaljuje."
3. Vkompromiran v samo besedilo in takrat je njegov avtomatizirani značaj najmanj viden.
Tak avtomatizem se lahko primerno predela, obnovi, da bi bil prenesen v drug žanr in tedaj postane aktualiziran ter ima izrazito ironijo:
"Tanjug poroča, da je na partijskem sestanku v Šidu prvi diskutant govoril 55 minut, drugi uro in 29 minut, tretji dve uri in 59 minut. Ko so predsedujočega opozorili, da naj čas diskusije omeji, je to gladko zavrnil in najavil svojo diskusijo, ki naj bi trajala več kot tri ure! Sestanek (verjetno) še traja."
? Avtomatizacija je ustaljevanje posameznih jezikovnih sredstev, da postanejo za opravljanje določene naloge običajna in se utrdijo v konvenciji med tvorci in naslovniki. Sem gredo tudi terminologizirane besedne zveze, vendar Korošec avtomatizacijo pojmuje še nekoliko širše in šteje sem tudi ustaljevanje stavčnih vzorcev ne glede na njihovo leksikalno izpolnitev.
? Aktualizacija pomeni novo, svežo, posebno, nenavadno uporabo jezikovnih sredstev za dosego posebnega učinka.
Tisto, kar nastane z avtomatizacijo, je avtomatizem, z aktualizacijo pa nastane aktualizem.
Bistvo nasprotja med avtomatizmi in aktualizmi je torej v tem, da je avtomatizem pripravljen za uporabo več kot enkrat, aktualizem pa za uporabo, pri čemer velja določilo za avtomatizem dosledno brez izjeme (saj jezikovnega sredstva, ki je uporabljeno samo enkrat, ne moremo šteti za avtomatizem), dejstvo, da se za enkratno uporabo namenjeni aktualizem lahko ponovi večkrat in se celo povsem avtomatizira, pa ne more vplivati na naravo aktualizma, npr. zveza zelena, rdeča luč pomenu privolitev, neprivolitev v kaj.
1.1 O AVTOMATIZMIH
Najizrazitejši so značilno poročevalski avtomatizmi, stavčni in nestavčni. Pri Dularju so omenjeni kot publicizmi, za sklicevanje na druge vire, za navezovanje na konsitucijo in pri Dularju imenovani klišejski izrazi, npr.
Kot poročajo tuji viri, …; Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo,….
Da so to značilni avtomatizmi, se najbolje vidi, do se aktualizirajo s prenosom iz poročevalstva v umetnostno funkcijsko zvrst:
iz dobro obveščenih krogov sem
izvedel da je precej nagnjen
h kurbizmu
ampak iz še bolj obveščenih krogov
sem izvedel da ga to
prav nič ne moti
(Matjaž Kocbek, Ciklus o Satanu, Problemi 1969, 80, 553)
Nekaj nejasnosti so T. Korošcu povzročali avtomatizmi tipa Pogovori so potekali v prijateljskem (prisrčnem) ozračju.
Vendar Korošec navaja, da to niso pravi poročevalski avtomatizmi, ampak frazeologemi iz diplomacije, kjer imajo posebno vlogo. V poročevalstvu - predvsem dnevniškem poročevalstvu - se pogosto zgodi, ker je edini ali vsaj najsplošnejši vir, v katerem se o diplomatskih zadevah obvešča javnost.
Lahko pa tvorec poročevalskega sporočila tak avtomatizem modificira (stopnjuje) glede na konkretne okoliščine, o katerih poroča in o katerih je prejel (uradno) besedilo s takim avtomatizmom kot njegovo sestavino, npr.:
Pogovori so potekali v zelo / izredno prijateljskem ozračju ali ga celo aktualizira: Pogovori so potekali v še kar prijateljskem ozračju.
Že na obrobju poročevalstva so časopisna in radijska besedila osmrtnic. Avtomatizirani so na primer obrazci z zaporedjem časovnih glagolskih oblik: preteklik - sedanjik - prihodnjik: umrl je - do pogreba leži - pogreb bo.
Obrazci, posebej pa posamezne zveze iz teh besedil se opazno aktualizirajo:
Sporočamo žalostno vest, da nas bo po daljši bolezni, v visoki in častitljivi starosti za vedno zapustil pokrajinsko značilni in dragoceni laški topol - Popullis italica (srebrni topol), ki je rasel pri mostu na vzhodni meji mesta Žalec ob cesti I/6. Od nepozabnega drevesa se bomo poslovili v petek, dne 15. marca ob 8. uri dopoldne, ko ga bodo podrli gozdarji gozdnega obrata Šempeter v Savinjski dolini.
K avtomatizmom spadajo mnogi obrazci vesti in naznanil. Na njihovo avtomatizirano naravo kažejo prav aktualizirani prenosi v umetnostnih besedilih.
Avtomatizmi so določeni tipi časopisnih naslovov, ki imajo povsem ustaljeno strukturo, besednovrstno semantiko in oblike, npr. Amerikanec v Parizu.
1.2 O AKTUALIZMIH
Aktualizacija v poročevalstvu ni zgolj formalni govorniški okrasek. Pomeni odmik od neposredne označbe predmeta govora, tako da z njo tvorec dejansko posega v spoznano in na novo poimenovano resničnost, s tem pa je aktualizacija sredstvo, s katerim tvorec išče pot k naslovniku, navezuje stik z njegovim izkustvenim svetom, da bi sprožil njegovo razumsko in čustveno dejavnost. Zato spada razmerje avtomatizacija - aktualizacija v enako polarizacijsko razmerje kot navzočnost - nenavzočnost tvorca v besedilu, hkrati pa tudi vključenost - nevključenost naslovnika (aktualizacija ga vključuje, avtomatizacija pa ne).
Kaj vse spada k aktualizmom?
? Na lestvici aktualizmov zajemajo najnižjo stopnjo izrazitosti ločila v naslovih, med njimi predvsem klicaj in vprašaj. Kot je prikazano pri interpunkcijskih naslovih , je nastop ločila tam, kjer ga pravopisna norma ne zahteva, aktualizacijska kršitev pravopisnega pravila, česar pa v časopisnih naslovih ne sprejemamo kot kršitev.
Značilni so tisti naslovi, ki jih Korošec obravnava kot obnovitev klišejev in vzorcev: npr.: Iz te moke ni kruha. Iz te moke ne bo kruha.
? V naslovih sta izrazita oksimoron, (npr. Bližina daljav. Topli hladilnik.) in paranomazija (Last - balast, Varčnost in varnost), litote in evfemizmi (npr. nemajhne izgube, uspehi niso bili ravno veliki) pa so bolj v besedilih, saj se evfemizni praviloma izrazijo z metaforami ali metonimijami.
Čeprav sta aposiopeza in apostrofa stavčni figuri, nastopata tudi v naslovih, saj zlasti aposiopeza po svoji naravi besedilo krajša, kar ji omogoča nastop v t. i. naslovu okrajšane povedi (glej tam), kjer je izpustno ločilo tropičje, ali frazeološki izpust (npr. Vrana vrani…). Apsiopeza ima okrepljeno aktualizirano vlogo, ko se nedokončanost povedi razširi na nedokončanost misli (npr. Ribe pa poginjajo… Ribe pa kar naprej poginjajo.).
? Parifraze so bolj besedilni pojavi, v poročevalstvu, kjer jih obravnavamo kot tako imenovane odprave ponovitev, pa so največkrat izraziti aktualizmi. Kadar se k isti nanašalnici za isti nanašalnik zaradi ubesedovanih potreb v besedilu obračamo več kot enkrat, se namesto nanašalnice poleg pozaimljanja uporabljajo njene parifraze, ki jih Korošec imenuje ponovitveni izrazi (npr. pšenica: živilo, to osnovno živilo; nafta: to gorivo, ta surovina).
Ponovitveni izraz pa lahko s širjenjem tvori tudi aktualizacijo: nafta: črna kri industijskega sveta. Tako je tudi pri zemljepisnih lastnih imenih brez zaznamovanosti (npr. Ptuj: starodavno mesto ob Dravi) aktualizirano pa (Japonska: otoki vzhajajočega sonca).
? K aktualizmom se štejejo besede, ki jih SSKJ kvalificira s katerim izmed t. i. stilnoplastnih in časovnih kvalifikatorjev. Dokaj pogosti so arhaizmi (starinske, zastarele besede), pogovorne besede, ki so v knjižnem poročevalstvu izrazito ekspresivne, nižje pogovorne besede in precej pogosti frazeologemi.
Starinskih besed nam ni potrebno uporabljati, saj imamo za to na voljo časovno nevtralne besede, samo s tem stilnim namenom jih vključujemo v besedilo in ob njih se tvorec in naslovnik srečata kot v stilni igri, tvorec priteguje naslovnika k skupnemu uživanju ob starinski besedi (so zgolj formalni okraski). Dokler starinske besede ne postanejo prepogoste, jih v poročevalskih besedilih ni mogoče šteti za motnjo, npr. prekupec (prekupčevalec), jadrn (nagel, hiter), navzlic (kljub), dasiravno (čeprav).
? Tudi aktualizmi zaradi uporabe besed ekspresivne stilne vrednosti kažejo, da tvorec pomensko vsebino besede vrednoti. Vrednotenje pa gre v negativno smer, od manjše k večji stopnji odklanjanja:
/…/ se bo prižgala zelena luč in stranke se bodo zaprašile v predvolilni metež.
Še višjo stopnjo negativnega vrednotenja pomenske vsebine imajo nižje pogovorne besede, ki jih glede na njihovo močno neknjižnost štejemo k izrazitim aktualizmom:
Bomo z družbeno lastnino preprosto handlali?
/…/ ker mu je preko totalitarne oblasti štango držal tudi Jože Smole.
V reportažni vrsti poročevalskih besedil imajo tovrstne nižje pogovorne besede povsem enako vlogo kot v umetnostnih besedilih. Z njimi se dosega določeno drastičnost izraza. Lahko pa so znamenje avtorjevega osebnega stila:
No, Larry (vsaj tako pravijo) nima na zalogi samo nogavic in gat.
? Frazeologemi vrednotijo, izražajo avtorjevo stališče, včasih pa besedilo le poživljajo kot besedilna začimba:
/…/ mešajo štrene policiji; zakon bo sindikatom pristrigel peruti; različne izjave so se množile kot gobe po dežju; britanski poštarji so pogoreli.
? Vulgarizmi nastopajo v poročevalskih besedilih novejšega časa, pred osamosvojitvijo Slovenije jih v teh besedilih tako rekoč ni bilo (razlogi: skrivanje za nujnostjo točnega navajanja izrečenega, drastično opozarjanje na odklonilno mnenje o opisovani vsebini).
Poročevalstvo za razliko od umetnostne funkcijske zvrsti ne vključuje govornih položajev, ki bi potrebovali in omogočali nastop vulgarizmov, tako da ni prave potrebe, da bi se ta vrsta jezikovne drastičnoti pojavljala v poročevalskih besedilih.
"/…/ Taki ljudje sicer ne berejo, ampak vseeno, če bodo prebrali, naj gredo v rit…"
Predvsem na metaforah, metonimijah, sinekdohah, poosebitvah zasnovani aktualizmi v poročevalskih besedilih so v dopisniških poročilih, komentarjih in uvodnikih sicer v prvi vrsti poročevalska sredstva, vendar ni mogoče izključiti tudi želje tvorcev po poživljanju besedila, s tem pa kažejo tudi na avtorjevo jezikovno ustvarjalnost:
"/…/ Zakaj džungla, skozi katero bodo krčili pot ameriški ambasadorji v Parizu, je ravno tako gosta in polna pasti kot tista na vietnamskem bojišču."
"/…/ bi se utegnilo zgoditi, da bi val javnega pritiska pljusnil v dvorano, kjer bo zasedala konvencija."
"/…/ Včeraj se je na jordanski šahovnici začela tvegana partija; začetek je znan, nihče pa ne more predvideti, kakšen bo konec, kajti niso še znane vse figure, ki se je utegnejo udeležiti."
Vreme in vremenski pojavi so najpogostejši vir za črpanje metafor pri ubesedovanju politične tematike. Prvotni tertium comparationis je lahko že povsem zabrisan in gre za prenos iz stroke (meteorologija) v stroko (politika):
Zaradi interesov v razvoju: ker vremenoslovska slika trenutnih razmer v mednarodnem gospodarstvu ne obeta za drugo svetovno konferenco o trgovini in razvoju nič posebno ugodnega.
To se kaže tudi v konstrukciji aktualizma. Primera, oprta na spremenljivosti med vremenskimi pojavi in politiko ("v politiki se vse tako hitro spreminja kakor pri vremenu").
Vsaj po Drnovškovih pogovorih v Ženevi bi lahko rekli, da so poslanski politični pomladi letos končno poletele tudi prve lastovke.
Nn: Po volitvah v Italiji
N: Bodo politično obzorje prekrili temni oblaki?
Beseda temperatura kot izraz za meteorološki pojem je zelo pogosta. Poleg politične temperature so še:
Temperature italijansko - avstijskih odnosov se približuje ledišču.
Avgustovske temperature na termometru kulturne revolucije so bile neizpodbitno visoke in moskovski politični vremenarji so jih pozorno spremljali.
V izredno pogostem nastopanju metaforičnosti se seveda zgodi, da nastanejo slabe, bodisi preobložene metafore ali pa je s preveč metaforami besedilo ali del besedila že nepregleden.
Še slabše pa so take metafore, pri kateri so druga ob drugi nezdružljive prvine, torej prave katahreze . Učinek sicer dobro zamišljene metafore se tako povsem izgubi:
Sredi tega drsenja, ki grozi, da bi se lepega dne utegnilo spremeniti v plaz, je bila Ženeva primrznjena na dva slepa tira.
Pristriženi dolgi prsti (naslov)
V mozaiku našega sedanjega elektroenergetskega trenutka sta tudi dva trša oreha.
? Nove besede (t. i. neologizmi) so z vidika doživljanja časa in življenja besed v času nasprotje starinskim besedam. Besedilo le poživljajo, avtor se poigrava z besedotvornimi postopki in s tem ustvarja stik z naslovnikom, od katerega pričakuje, da bo spoznal stilni namen uporabe novih besed. Položaj novih besed je podoben položaju slengizmov. V poročevalstvu ne nastopajo nove besede samo s to značilnostjo, so tudi novi žargonizmi in še zlasti pravi novi termini.
Ker je novih besed več vrst, Korošca zanimajo le tiste, ki so aktualizmi v poročevalstvu. To so enkratne, samo za določeno priložnost narejene besede (t. i. hapex legomena).
Nove besede iz te skupine imajo dve skupni značilnosti:
a) Narejene so za rabo v čisto določenem sobesedilu. Enkratnost pri njih izključuje težnjo po uveljavitvi v rabo katere koli funkcijske zvrsti ali interesne govorice.
b) Imajo ekspresivno vrednost; so slabšalne, ironične, vulgarne, šaljive…
Aktualizacijski učinek izhaja tako iz sobesedila kot iz uporabe besedotvornih vzorcev in sestavin. Najpogostejše so v besedilih: na straneh kronike, lahkotnejše reportaže, prigodni intervjuji z občani na ulici.
Če zanje ne bi bila značilna enkratnost in če jim ne bi bila namenjena vloga delovati samo v določenem sobesedilu, bi se besede iz te skupine še najbolj približale slengizmom.
Gjurin: "Za sleng je tipična ekspresivnost ali celo afekcija . Poraja ga predvsem hotenje, povedati kaj na nov, ne nujno dober, a presenetljiv način; zato toliko sinonimnih slengizmov."
? Ironična raba sicer terminologiziranih delov podstav in priponskih obrazil. Sestavine so lahko bodisi avtohtone in prevzete ali povsem avtohtone: dopustologija, darilomanija, duhoslovec, plinfikcija.
Zloženke:
- samostalniške: kosonosec, slačipunca, glavobolnik,
- pridevniške: lahkoglav, topokriv,
- glagolske: ritoliziti.
? Iz samostalnikov izpeljani nedoločniki s priponskim obrazilom -ariti: cvičkariti, beličariti.
? Po univerbizacijskem vzorcu izpeljane besede: strašljivka, vzburljivka (običajne v pogovornem jeziku, ki pogosto stopajo kot termini v knjižni jezik).
? Za enkratno priložnost narejene besede za pomene, ki jih poimenujemo z zvezami: polomljenec, uvoženec.
? Raba priponskih obrazil -ež: iznajdljivež, razvnetež (imajo rahel ironičen prizvok, a ne pomenijo zaničevanja).
? Ironična raba besed z najbolj tvornimi obrazili: ploščar, pištolar, gotovinar.
Tudi antisupletivizem človeki in njegov feminativ človekinja sta z današnjega stališča izrazita stilna hapaksa. V starini je bila oblika človeki navadna množinska oblika k endini človek (Ljudje so človeki - pomeni človek + človek + človek).
? Akronimčne besede: dipling.
človek mn. (antisupletivizem k "ljudje"):
Ljudje so človeki.
človekinja ž "človek ženskega spola": /…/
v dvoboju z lepoticami drugih držav za
najlepšo človekinjo na svetu/…/
darilomanija ž "manija dajanja daril":
Kot trgovskemu potniku mi je sužnjevanje
sodobni darilomaniji tako odvratno, da
se mi že obrača želodec.
dipling m (dipl + ing) "diplomirani inženir":
/…/ za njegovo mesto /se/ potegujejo ne vem
kakšni diplingi in visokošolani kadri.
dopustologija ž "veda o dopustih":
Znanosti o dopustih še ni/…/.
Dopustologinja bi morala biti več kakor le-to.
glavobolnik m "kogar boli glava":
Nekateri glavobolniki, ki so si s tem
mazilom pomazali čelo, prisegajo,
da jih je pri priči nehala boleti glava.
gotovinar m "kdor kupuje z gotovino":
Vendar je kupcev na kredit čedalje več.
"Gotovinarji" prihajajo iz manjših krajev.
iznajdljivež m "iznajdljivec": Samo
pomagal je, kakopak, saj je podobnih
iznajdljivežev kar lepo število.
lahkoglav -a -o "praznoglav, neumen":
/…/ tri vrste pikic, ki ponazarjajo, da je
bil razgovor teh topokrilih in lahkoglavih
slačipunc tako nespodoben, da ga tu res ne
moremo natisniti.
martinčkanje s "sončenje": Naveličan
martinčkanja na skalah, kopanja in iger
s peskom, začenja Slovenec /…/ misliti
na motorni čoln /…/.
pištolar m "kdor krade (je ukradel) pištole ":
Kaznovani "pištolarji" Včeraj so bili
kaznovani trije Ljubljančani, ki so lani
iz Narodnega muzeja ukradli tri dragocene
pištole.
polomljenec m "razbit avtomobil":
Videti je, da res ne gre brez zaletavanja
in na vašem dvorišču je res lepa zbirka
polomljencev.
poobčevati dov., preh. "ozmerjati koga
s psovko jebemti": Nadrl ga je, /…/, mu
"poobčeval" mater ter ga večkrat udaril.
ritoliziti se dov. "prilizovati se":
Vi ste se pa ritolizili okrog madon,
ki so radensko plačevale z dolarji.
torbičar m "kdor krade torbice tako,
da jih naglo zahrbtno iztrga lastniku
iz rok": V Ljubljani so predrzni
"torbičarji" napadli trikrat.
VIR:
Tomo Korošec: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: ČZD Kmečki glas, 1998. Str. 13 - 33.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
