domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Ostali zanimivi dokumenti za dolvleko
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje gradiva po google

 
Nerazporejeno gradivo
Didaktika
Dialektologija
 
  spletni strežnik sloHOST.net
izdelava dinamičnih spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
lektoriranje diplomskih nalog
lektoriranje seminarskih nalog
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
11.8.2006
Zapiski za dialektologijo
objavil: Petra Krušič
Število ogledov: 4300
SLOVENSKA DIALEKTOLOGIJA
Razvoj slovenskega jezika do nastanka narečij
- zgodovinski vzroki
- naselitev v 2 valovih
- praslovanščina (do 8.stol.)
- alpska slovenščina (11.stol.)
- cepitev na 2 narečji: JV in SZ (12. ,13.stol.)
- danes: več kot 53 narečij

Dialektologija ali narečjeslovje
- jezikoslovna veda, ki proučuje / raziskuje narečja
- znanstveno raziskovanje se začne pred približno 160 leti (Sreznjevski: O narečjih slavjanskih, 1841)
- dialektološke raziskave na SAZU-ju: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ustanovljen 1945)
- sekcije na Inštitutu: dialektološka, leksikološka, etimološko-onomastična, sekcija za zgodovino slovenskega jezika, sekcija za terminološke slovarje
- mednarodni projekti: OLA (občeslovanski lingvistični atlas), ALE (atlas lingvarium evrope), SLA (slovenski lingvistični atlas)
- 2 smeri v okviru dialektologije: lingvistična geografija, narečno slovaropisje

Lingvistična geografija (arealna lingvistika, geolingvistika, arealno jezikoslovje)
- zanima jo zemljepisna razširjenost posameznih jezikovnih pojavov na določenem jezikovnem področju
- cilj: prikazati to na posamezni jezikovni karti
- vrste kart: nacionalni atlasi (SLA), atlas sorodnih jezikov (OLA), atlas nesorodnih jezikov (ALE)
- jezikovne karte: napisne, znakovne, izoglosne (izofone, izomorfe, izolekse), narečne

Narečno slovaropisje
- je praksa pisanja narečnih slovarjev
- narečni slovar: enonarečni ali večnarečni (npr. P.Weiss: Slovar govorov Zadrečke doline, 1998), en sam govor (npr. F. Novak: Slovar beltinskega prekmurskega govora, 1985), pokrajinski narečni slovar (zajema področje enega jezika - vseslovenski narečni slovar - ga nimamo!)
- tipi narečnih slovarjev: abecedna ureditev iztočnic, tematski narečni slovar (terminološki), slikovni narečni slovar
- samostojni slovarji:
- Ivan Tominec: Črnovrški dialekt, 1964
- Erik Prunč, Stanislav Hafner: Zaklad slovenski narečij na Koroškem od črke A do H, 1982-1994
- France Novak: Slovar beltinskega prekmurskega govora, 1985
- Peter Weiss: Slovar govorov Zadrečke doline, 1996
- Franček Mukič: Porabsko knjižno slovensko madžarski slovar, 2005
- ljubiteljski slovarji:
- Dušan Jakomin: Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru, 1995
- Stanko Košir: Slovar rutarške in srenške govorice, 1997
- Dušan Škrlet: Slovar poljanskega narečja, 1999
- dodatek monografijam:
- Ludvik Karničar: Slovar obirskega narečja, 1990
- Han Steenwijk: Slovensko rezijansko narečje, 1992
- izpisovanje gradiva iz dialektičnih del:
- Ludvik Karničar: Nemško-slovenski slovar z zbirko ponemčenih korenov in iz njih izpeljanih tvorjenk, 1999 (na podlagi Osvalda Gutsmana iz 1789)
- Mark Greenberg: Slovarček središkega govora, 1999 (na podlagi Karla Osvalda)
- zbirka Glasovi, od 1988

Pomembnost dialektologije
- pomaga nam rekonstruirati slovenski jezik v vsej njegovi zgodovini, od praslovanščine do danes
- pomembna je tudi v pedagoški praksi (znanstvena disciplina)
- raziskuje kolonizacijo: samodejna, načrtna, notranja, zunanja kolonizacija

Dialekt ali narečje
- je predmet proučevanja dialektologije
- je jezik, ki se govori na določenem zemljepisnem področju
- ena narečna skupina ima relativno enake temeljne skupne značilnosti na vseh jezikovnih ravninah
- vsako narečje določa splošni slušni vtis, ki vključuje: različne razvojne stopnje posameznih glasov in izgovorna niansa tega glasu, naglas, vrsta naglasa, ritem, tempo
- meje narečij so določene z največjo gostoto izoglos za posamezni jezikovni pojav

Govor ali podnarečje
- obstaja znotraj narečij
- zlasti gre za glasoslovne pojave (samo določen jezikovni pojav)
Krajevni govor
- je manjša enota podnarečja
- gre za govor ožjega kulturnega in zgodovinsko povezanega področja
- na ozemlju ene fare / župnije, vasi …
- vsakemu takemu govoru lahko napišemo slovnico
- na narečni karti ni zamejen

Vmesni govor
- je na meji med dvema narečjema
- posledica različne razširjenosti določenega jezikovnega pojava ali zaradi starejše ali mlajše interference
- ločimo: prehodni govor, mešani govor

Narečna baza ali skupina
- v določeni narečni skupini družimo narečja, ki imajo podoben slušni vtis

Nadnarečje
- sinonim za pokrajinsko pogovorni jezik (npr. mariborski, celjski …)
- ni knjižni, ne more biti norma
- v njem se ne piše, ampak samo govori

Metode narečnega raziskovanja
- diahrono raziskovanje
- sinhrono raziskovanje
- primerjalna metoda

Klasifikacija slovenskih narečij
- 7 narečnih skupin:
- panonska
- štajerska
- dolenjska
- koroška
- gorenjska
- primorska
- rovtarska
- pri klasifikaciji dajemo prednost glasoslovnim pojavom, nato oblikoslovnim, skladenjskim in leksikalnim / besednim
- najprej melodija govora, nato starejši in mlajši pojavi - prednost starejšim, ker običajno pogojujejo mlajše

Poskusi klasifikacij
- P. Trubar: Evangelij sv. Matevža, 1555: ugotovi narečne skupine kot jih poznamo danes (6, razen rovtarske, ki je nastala kasneje).
- J. Kopitar: Grammatik der slawischen Sprache, 1808: loči 2 narečji - koroščina in gorenjščina ter vsa ostala narečja, merilo je pojav švapanja.
- F. Miklošič: Vergleichende Grammatik der slawischen Sprache, 1879: loči slovenska narečja glede na razvoj dolgega jata - JV (ei) in SZ (ie).
- V. Oblak: delitev glede na razvoj dolgega polglasnika - SV (e:) in JZ (a:).
- I. Sreznjevski: O narečjih slavjanskih, 1840: razlikuje 18 narečij; leta 1842 pa 8 narečij: gorenjsko, dolenjsko, beneško, rezjansko, ziljsko, podjunsko, štajersko, ogrsko.
- Šafarik: Slovanski narodopis, 1842: loči 7 narečnih skupin: gorenjska, dolenjska, notranjska, koroška, štajerska, ogrska, rezjanska.
- M. Pleteršnik: Slovanstvo, 1873: prevzame Šafarikovo delitev (7), le da ogrsko narečno skupino zamenjuje s panonsko.
- De Courtenay, Šuman, Glaser, Erjavec: so samo prevzemali prejšnje klasifikacije na različne načine.
- F. Ramovš: Dialektološka karta slovenskega jezika, 1931: prva klasifikacija slovenskih narečij (7, kot jih poznamo danes).
- A. Breznik, J. Toporišič: poskušala sta poenostaviti Ramovševo karto, Toporišič je skušal vpeljati še 8.narečno skupino - kočijevska narečna skupina.
- Kolarič, Logar, Rigler: na novo (natančneje) so določali meje; Logar in Rigler: Karta slovenski narečij, 1983.

Raziskovalci slovenskih narečij
- začetnik znanstvenega raziskovanja je Sreznjevski (1841)
- začetek vedenja o slovenskih narečij pa sega do Trubarja (16.stol.)
- slovensko narečjeslovje delimo na 7 obdobij:
- 1. obdobje: 1550 - 1840
- 2. obdobje: 1841 - 1872
- 3. obdobje: 1872 - 1900
- 4. obdobje: 1900 - 1919
- 5. obdobje: 1919 - 1940
- 6. obdobje: po II.svetovni vojni - sredina 80.let
- 7. obdobje: od sredine 80.let - danes

Prvo obdobje (1550 - 1840)
- P. Trubar prvi ugotovi, da obstajajo razlike med narečnimi skupinami.
- H. Megiser v slovarju iz leta 1603 doda fonetične razlike med koroščino in kranjščino (današnjo gorenjščino).
- Nekatera narečja dobijo od 17.stol. do sredine 19.stol. svoje slovnice: ljubljanščina (Pohlin), koroščina (Gutsman), gorenjščina (Kopitar), vzhodna štajerščina (Šmigoc, Dajnko), južna štajerščina (Zelenko), dolenjščina (Metelko).

Drugo obdobje (1841 - 1872)
- I. Sreznjevski začne znanstveno raziskovat slovenska narečja.
- S. Vraz objavi leta 1841 poročilo o rezjanščini (objavljeno v Danici Ilirski).
- U. Jarnik leta 1842 objavi razpravo Obraz slovenskega narečja na Koroškem.
- M. Valjavec opiše preddvorsko narečje, ki se opira na gorenjščino.

Tretje obdobje (1872 - 1900)
- J. B. De Courtenay proučuje slovenska narečja. Njegova najpomembnejša razprava Poskus fonetike rezjanskih govorov (1875) je prvi poskus fonetičnega opisa slovenskega govora.
- J. Scheinigg piše o rožanskem narečju (Obraz rožanskega narečja - Koroška).
- F. Miklošič konča primerjalno slovnico (1879). Skuša klasificirati slovenska narečja (1852).
- S. Škrabec podrobno predstavi tonemske razmere v slovenskih govorih, opira se na dolenjščino.
- K. Štrekelj napiše razpravo Oblikoslovje goriškega srednjekraškega narečja (1886).
- V. Oblak postavi temelje zgodovinskemu narečjeslovju.

Četrto obdobje (1900 - 1919)
- F. Ilešič piše o prleškem narečju, samoglasniškem upadu in soglasnikih.
- J. Tominšek napiše razpravo Narečje v Bočni in njega sklanjatev (zgornjesavinjsko in štajersko narečje).
- I. Grafenauer: O naglasu v ziljščini (1905).
- A. Breznik napiše nalogo o kranjskih narečjih, določi obseg rovtarskega in horjulskega narečja.
- A. Pavel: Glasoslovje slovenskega govora v Cankovi (1909).
- O. Ažbolt piše o razvoju prekmurskega jezika.
Peto obdobje (1919 - 1941 : med obema vojnama)
- 1919 ustanovljena Univerza v Ljubljani.
- dialektologija postane poseben predmet na slovenistiki (predava Ramovš).
- Tesnier izda atlas Dvojinske oblike v slovenščini (1925).
- F. Ramovš med leti 1914 in 1936 objavi največ del. Poglavitne razprave so iz glasoslovja, oblikoslovja, naglasoslovja. Vse razprave so zbrane v Zbranih delih I in II.
- Malecki se ukvarja s slovenskimi in hrvaškimi govori v Istri.
- A. Isačenko piše o koroških narečjih. V dialektologijo je vnesel strukturalno metodo raziskovanja (sinhrono).

Šesto obdobje (po II.svet.vojni - 80.leta 20.stoletja)
- je še vedno v znamenju Ramovša, poleg njega še Logar.
- Kolarič je raziskoval panonsko prleško narečje.
- J. Rigler se je ukvarjal z južnimi notranjskimi govori.
- T. Logar je osrednja osebnost tega obdobja. Napisal je številne razprave (Slovenska narečja; Karta slovenskih narečij; izdaja Brižinskih spomenikov …).
- J. Toporišič je pisal o slovenskem narečjeslovju v knjigi Portreti, razgledi, presoje (1987). Ukvarja se z naglasom Mosteca na Dolenjskem.
- Tominec: Črnovrški slovar.
- France in Vilko Novak: Prekmurski beltinski slovar.
- P. Zdovc (dunajska šola) piše o podjunskem narečju.
- profesor Neveklovski (dunajska šola): zgodovinsker razprave, o glasoslovju.
- E. Prunč, S. Hafner, L. Karničar, H. Maurer Lausegger (graška šola): popisovanje slovenskih koroških govorov na avstrijskem Koroškem.

Sedmo obdobje (do danes)
- 3 šole: graška, ljubljanska (Z. Zorko, V. Smole), mariborska (M. Jesenšek, B. Rajh, M. Koletnik, M. Zemljak, D. Unuk).
- V to obdobje spadata še Mark Greenberg in Han Steenweek

Vzroki za narečno členjenost
- zunajjezikovni vzroki:
- zgodovinski (naselitev, kolonizacije, zlivanje, inovacije)
- geografski (visoke gore, politično-upravna razdelitev, cerkvena upravna razdelitev, močjirja, gozdovi, reke)
- družbeno-politični (turški vpadi, osrednja in obrobna narečja, stik s Slovani in neslovanskimi ljudstvi)
- znotrajjezikovni vzroki:
- glasoslovna ravnina (razvoj dolgega vokalizma, kratki vokalizem, naglasni premiki, stopnja morfologizacije ali posplošitve naglasa, tonemskost in netonemskost, razlikovanje-ali poznajo kolikostna nasprotja ali ne).
- oblikoslovna ravnina (srednji spol, dvojina)
- besedje: prevzemanje besed (zlasti iz sosednjih jezikov)

Pregled slovenskih narečij po narečnih skupinah
- slovenska narečja so razdeljena v 7 narečnih skupin (glej stran 3)
- poimenovanje: delitev slovenskega prostora na dežele je še danes zakoreninjena med ljudmi. Dežele so ostanek administrativne delitve nekdanje Avstro-Ogrske. Štajerska, Koroška, Kranjska (Gorenjska, Notranjska, Dolenjska), Goriška, Istra in Trst so pripadale avstrijskemu delu cesarstva, Prekmurje pa ogrskemu delu.
- ta imena so upoštevana pri poimenovanju narečnih skupin, kljub temu, da se njihove meje ne pokrivajo z deželnimi mejami v geografskem smislu
- drugi slovanski jeziki imajo narečne skupine razdeljene po geografskem smislu: vzhod, zahod, sever, jug
- ljudje v veliko predelih Slovenije lahko čutijo drugačno pokrajinsko pripadnost kot se imenuje njihovo narečje (Ljutomerčani ali Ptujčani govorijo prleščino, zase pravijo, da so Štajerci; v Ajdovščini in Vipavi pravijo, da so Primorci, čeprav govorijo notranjščino; v Ratečah na Gorenjskem se govori koroško-ziljsko narečje, oni so Gorenjci).

1 Panonska narečna skupina
- na karti je označena RUMENO
- poimenovanje po pokrajini, geografsko (reke)
- sestavljena je iz 4 narečij:
- PREKMURSKO NAREČJE se deli na 3 podnarečja:
- goričko (Goričko, S od Cankove)
- ravensko (od Cankove proti V in južno od Murske Sobote do Rakičana)
- dolinsko (južno od Rakičana do reke Mure in ob Ledavi)
- PRLEŠKO NAREČJE je med Muro in Dravo; meji na:
- na V je meja reka Mura
- na J slovenska državna meja s Hrvaško
- na S meji na slovenskogoriško (goričansko) narečje
- HALOŠKO NAREČJE dobi ime po Halozah, na J meji na srednještajersko narečje, pojavljajo se nekateri štajerski vplivi
- SLOVENSKOGORIŠKO / GORIČANSKO NAREČJE se deli na 2 podnarečji:
- vzhodno goričansko podnarečje (vokalni sistem kot prekmurščina)
- zahodno goričansko podnarečje (samo dolg vokalni sistem)
- skupne značilnosti: diftongizacija, zaokroženost samoglasnika u, labializacija samoglasnika a, mehčani lj povsod preide v l, končni m povsod preide v n
- interference: na glasoslovni, oblikoslovno skladenjski ravnini in v besedju

2 Koroška narečna skupina
- na karti je označena ROZA
- poimenovanje po nekdanji deželi
- govori se v 3 državah: Sloveniji, Avstriji in Italiji
- sestavljena je iz 6 narečij:
- ZILJSKO NAREČJE: Avstrija in Italija v Kanalski dolini
- ROŽANSKO NAREČJE: med Beljakom in Velikovcem, pod Celovcem
- PODJUNSKO NAREČJE: v Podjuni, ob reki Dravi med Velikovcem do slovenske državne meje pri Dragonji, čez mejo - Avstrija (Libeliše, Strojna)
- OBIRSKO NAREČJE: Železna Kapla (Avsrtija), pod Obirjem, ob reki Beli
- MEŽIŠKO NAREČJE: na slovenski strani
- SEVERNOPOHORSKO-REMŠNIŠKO NAREČJE: je prehodno med koroško in štajersko narečno skupino
- skupne značilnosti: diftongizacija, zaokroženost samoglasnika a, tonemsko naglaševanje (koroška narečja v Avstriji), naglasni premik, švapanje, sekundarna palatalizacija velarov, mehčan lj preide v l, soglasniki se izgovarjajo v grlu …
3 Gorenjska narečna skupina
- na karti je označena VIJOLIČNO
- poimenovanje po nekdanji deželi
- S od Ljubljane in S od Save, severna meja so Karavanke
- meji :
- na S na rožansko narečje
- na SZ na ziljsko narečje
- na Z na primorsko narečno skupino
- na J na dolenjsko narečno skupino
- na V na štajersko narečno skupino
- gorenjsko narečje je dokaj enotno:
- V-GORENJSKI GOVOR je neke vrste prehodni govor, gre za področje Tuhinjske doline
- SELŠKO NAREČJE je najbližje gorenjščini (vokalni sistem, oblikoslovje)
- gorenjsko narečje razpade na 3 govore:
- SZ od Kranja
- JV od Kranja
- Kranj in okolica (so osrednji gorenjski govori)
- splošne značilnosti: palatalni glasovni karakter, trije vokalni sistemi, tonemski naglas (posebnost je V-gorenjski govor, kjer se je tonemskost popolnoma izgubila!), prednaglasno ukanje, ponaglasno akanje, končniško naglaševanje (oksitoneza), švapanje (po tem se loči od gorenjščine), končni g prehaja v h, končni b prehaja v f, skupina šč gre v š, samostalniki srednjega spola prehajajo v moško spolske

4 Dolenjska narečna skupina
- na karti je osnovna barva OKER
- poimenovanje po nekdanji deželi
- govori se po Dolenjskem in V Notranjskem do Snežnika
- od Z in S v okolici Borovnice, po obronkih Ljubljanskega Barja, priključi se Savi, ki je do Litije tudi meja, nato narečna meja poteka naprej do Šentjanža
- dolenjsko narečje ni enotno:
- V-DOLENJSKI GOVOR (vzhodno podnarečje): k dolenjščini prištevajo še belokranjska narečja (Logar jih deli na S in J)
- SEVER: dolenjska osnova z nekaj mlajšimi hrvaškimi pojavi
- JUG: ima veliko srbohrvaških vplivov
- KASTELSKO NAREČJE: mešanje, osnova je dolenjsko narečje s srbohrvaškimi (tudi gorenjskimi in štajerskimi) vplivi
- V razvoju se iz dolenjske narečne skupine izloči NOTRANJŠČINA (zaradi močnih kasnejših stikov s primorsko narečno skupino)
5 Štajerska narečna skupina
- na karti je označena ZELENO
- poimenovanje po nekdanji deželi, po geografskem položaju
- deli se na:
- S štajersko narečje (zelo hitro daljšanje starega akuta)
- J štajersko narečje (kasnejše daljšanje starega akuta)
- sestavljena je iz 6 narečij:
- ZGORNJESAVINJSKO NAREČJE in SOLČAVSKI GOVOR (spada med severna štajerska narečja): značilnosti gorenjščine
- SREDNJESAVINJSKO NAREČJE (spada med severna štajerska narečja): delitev na S in J; celjski pogovorni jezik
- SREDNJEŠTAJERSKO NAREČJE (spada med južna štajerska narečja): Šmarje pri Jelšah, določene značilnosti - Haloze
- KOZJANSKO - BIZELSKO NAREČJE (spada med južna štajerska narečja): prepletanje s hrvaškimi govori
- POSAVSKO NAREČJE (spada med južna štajerska narečja): prehodno narečje med štajersko in dolenjsko narečno skupino
- JUŽNOPOHORSKO NAREČJE in KOZJAŠKI GOVOR (spada med severna štajerska narečja): 3 podnarečja: S pohorski govori, V pohorski govori, J pohorski govori

6 Primorska narečna skupina
- na karti je označena
- poimenovanje po geografski legi
- delitev na 7 narečij:
- OBSORŠKO NAREČJE (ob zgornji Soči do Mosta na Soči)
- BENEŠKOSLOVENSKO NAREČJE: tersko in nadiško narečje
- BRIŠKO NAREČJE: Goriška Brda
- KRAŠKO NAREČJE in BANJŠKI GOVOR (Spodnja Vipavska dolina, Kras, čez državno mejo v Italijo; od Gorice do Proseka)
- ISTRSKO NAREČJE: rižanski (S) in šavrinski (J) govor
- ČIČKO NAREČJE: Čiči, zahodno od Ilirske Bistrice, veliko čakavskih značilnosti
- NOTRANJSKO NAREČJE: Ajdovščina, Postojna, Ilirska Bistrica, Divača, preko Občin do Trsta; meji na J na Hrvaško, na S na Italijo, na Z na Rezijo, na V na dolenjsko in rovtarska narečno skupino
- REZIJANSKO NAREČJE: v osnovi je koroško (ziljsko) narečje, mlajši razvoji so beneškoslovenski in rezijanski; je najbolj arhaično slovensko narečje

7 Rovtarska narečna skupina
- na karti je označena MODRO
- poimenovanje: reuten - rovte (krčiti)
- kot narečje se pojavi komaj v 17.stoletju, ker se je oblikovalo na področju nemških kolonizacij (mešanje nemščine in slovenščine)
- deli se na 6 narečij:
- TOLMINSKO NAREČJE in BRIŠKI GOVOR: ob spodnji Bači, briški govor je prehodni med gorenjsko in rovtarska narečno skupino
- CERKLJANSKO NAREČJE: Cerkljansko hribovje, Idrija
- POLJANSKO NAREČJE: Pojlanska dolina, Žiri
- ŠKOFJELOŠKO NAREČJE: Škofja Loka
- ČRNOVRŠKO NAREČJE: Črni Vrh
- HORJULSKO NAREČJE: zahodno od Ljubljane, gorenjski in dolenjski elementi

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: DIALEKTOLOGIJA.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Internetne povezave in internet članki
Spletni imenik, ki ima objavljene spletne povezave povezanez internetom in vse kaj ponuja svetovni splet.



Mr. Wong spletne povezave uporabnika Aris
Osebna spletna stran, kjer so po moje najzanimivejše povezave na spletu
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Computers
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Computers.
Bistriški vodnik - Geografske lastnosti
Geografske lastnosti Slovenske Bistrice
Brezplačni agilityhoster.com spletni imenik
Spletni imenik na strežniku webdir.agilityhoster.com - dodajte vašo spletno stran brezplačno na seznam.
Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.