domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Ostali zanimivi dokumenti za dolvleko
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje gradiva po google

 
Nerazporejeno gradivo
Didaktika
Dialektologija
 
  spletni strežnik sloHOST.net
izdelava dinamičnih spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
lektoriranje diplomskih nalog
lektoriranje seminarskih nalog
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
18.9.2005
Učni pripomoček za dialektologijo pri Zinki Zorko
objavil: MK
Število ogledov: 1578
Strojna na Koroškem (podjunsko nar.)
Od mežiškega se loči po razv. dolgega ? in | v a
za c, č, ž, š, j pregls končnega nag. a>e, o>i

Glasoslovje
Izv. so se vsi splšnoslov. nagl. premiki ( ¤oko>oko%; zv?zda>zv?zda, žena$>žéna, kozá>kóza, bábica>babíca).
Značilna tonemska intonacija na dolg. zlogih
Samogl. ? je zast. z o:ú (čo:ún, po:úx)
i:, u: nastala iz izhod. i in u
i:|, u:| tipična dvoglasnika, vežeta celo koroško skupino
i:| odraz za É
‚e: iz e?e:
a: iz etim a v dol. poz.; iz dolgega |; iz nosnega en (o?o > a: = 'ka:za)
večina etim. a se izg. kot o - labializacija (malo>málo>molo)
samog. ® (|r)
MVR znana le ob zvočnikih

Oblikoslovje
Ohr 3 sp., sr. se izg.
v sr. sp. ni mn. > maskulinizacija/feminizacija nevter
mest. ed. m. sp. Se lahko konč. na -u, -i
v or. se lahko pojavi konč. mest.
II. m. skl. pozna pod. osn. z -n (nem. vpliv) - avto>avtona
v rod. ed. končnica -iga (tož.)
raba zaimkov pod. KJ, pri kaz. zaim. > štekanje (šti, šta ...)
štetje z -red se izg. (petred)
ne pozn. atematske skl.
1. os. dv. -ma (delama)
pozn. predpreteklik
ohr. veliko st. končnic (gorta, douta, gorsa)
veliko kor. leksike (vigred > gre ven)
v mn. se osn. ne pod. z -ov (sinovi>sini)
-je je zam. z nenag. -i (bratje>brati)

Soglasniški sestav
Švapanje > l pred zadnjimi vok. w
J je regularni refleks za palatalni n' (swije), d' (meja, ža:ja)

Premene pri nezvočnikih
Primarna tl/dl ohranjena (modlim), sek. tudi (sedlo, metla)
končni -g se premenjuje s -x
sog. sk. st in šk sta dali šč>š (goša, išem)

Kapelsko-ožbaltski govor (V kor. - podjunsko nar.)
Nagl. premik: umik za zlog levo (m|gl`a>m|´gla, nebó>n´ebo)
Kratki nag. a, e, | so se pod. (br`at>brát, p`|s> pe±és)
Vlogo samogl. opr. tudi l in n

Soglasniški sistem
lj je otrdel (kluč)
nj se izg. kot n ali j (svija, niva)
čre/žre ogranjena
r se pogosto izg. kot jezičkov glas (®)
Proteza: pred zadnjimi samog. v (vučiti se), h (hani), pred sprednjimi samog. j (j|me,. j|gla)
Sklopa tl/dl sta deloma ohr.
šč se razvije v š

Oblikoslovje
sam. sr. sp. so le v ed. (sicer maskul./feminizacija)
Zaradi umika nagl. za zl. levo sta izg. mešani in konč. nagl. tip
mest. ed. m.sp. -i (pr brati), mest. dv. m. sp. -eh (brateh), mest. or. mn. (-eh, -emi), sam. m. sp. s konč. -a pod. osn. z -ej (Miha, Miheja)
V prid. skl. končnica m. rod. ed.: -iga (lepiga)
Glagol: 1. os. dv. vpliv mn. >ma (nesema)

Govor Sv. Duha na Ostr. Vrhu (štajerska nar. sk.)
Nagl. umiki (m|gl`a>m|`gla, nebó>nébo, kostí>kósti)
Kratki nag. a, e, | so se pod. (br`at>brát, p`|s> pe±és)
Nag. umik na pedpono
Težnja po umiku nagl. za zlog na levo
Tonemskega nagl. ni
dogi ? in dolgi etim. e > e:
dolgi ? in | ostaneta v paru, razvijeta se v e (Strojna na Kor.: v a!)
?>ó
dolgi etim. o>o:ú (mo:úst)
dolgi o>oa>a (ko:za>koaza>ka:za)
labializacija a>o (malo>molo)
dolha i in u se zatezata

nenagl. sogl. podvrženi vok. red.
ekanje = oženje ponagl. a v e ter premena prednagl. o v e pred zlogom z -i
prednagl. a v o
nenag. e je širok, nenag. o je ozek, nenag. a lahko prehaja v e
Opuščanje prip. v del. -ala>-aúa>-aa in nast. dolgega samog.
Nenag. | se pri nek. prip. pod. v e in se pri pregib. ohr.
Onemitev samogl (i, u, ?) ob zvočnikih, l in n lahko zlogotvorna.

Soglasniki
asimilacija ún>mn (poln>pamn)
diferenciacija nš>mš končni -m se premenjuje z -n (sem>s?)
Mehkonebni ? pred k, g
? prehaja v govoru v j (n'>j)
Zlogotvorni n nastal po vok. red.
Poznajo grgravi r
ogranjena -čre/-žre (črejva, črejs)
Disimilacija zašorednih r-r>l-r (levorver>levolver), r-r>n-r (martra>mantra), r-r>j-r (farmošter>fajmošter)
l' se depalatalizira
ohranjen Š
Kadar se | ob l reducira, postane l zlogotvoren ('as?, 'kaz?)
Ostanek koroškega Ša>wa ohranjen v zvezah -ala, -ola, -ela>-awa, -owa, -ewa>-aa, -oa, -ea
v pred u kot proteza (vura)
Predloh v se premenjuje s f pred nezv. nezvoč.
dl ohranjena (mad?ti, ved?)
asimilacija dl>gl, tl>kl
sklop sc>xc (prasci>proxci)
šč>š (piše, goša, kleše)

Cankova (prekmursko-ravensko)
še goričko in dolinsko
Naglasni premiki
premik C za zlog desno (zl%ato, zlato)
nag. umik na predpono 'póslo
nag. umik na predh. dolgi zlog. (ku:píti>'kü:piti)

Soglasniški sestav
v>f (zavec>zajci)
vi>ji (krvaviva>krvajica)
j>g (jas>ges)
j>k (vlaske>vlasje)
j>dž pred o, a, u (jabolko>džáboko)
Š>o (kralj>kraŠ>krao)
končni m>n (delam>delan)
h>j>? (hiža>jiža>iža)
hč>šč (nihče>nišče)

Oblikoslovje
dvojina pri vseh sp.
sam. sr. sp. v mn. > feminizacija
mn. pod. z -ov pred -je (sinovje)
im. mn. konč. -je za v se fon. realizira kot -ge/-dže
sledovi 2. palatalizacije (k, g ohranjena v m. sp. im. mn.)
sam. na -r pod. osn. (lopar, lopara)
sam. na -o pod. osn. z -j (Janko, Jankoja)
jaz>ges, midva>müva, vidva>vüva
Prid. beseda
končn. -en = določna oblika, ostali se v m. sp. im. ed. na -i (globoki, nizki)
Stopnjevanje z obr. -ši, -ejši, ali opisno (bóle/menje)
Od 40 dalje desetice na prvem mestu, tisoč=jezero
Glagol
Sed. skl. gl. je tematska (-va, -ve)
Nedol. ima obr. -ti/-(č)ti
del. -l. ima končaj -o/-u (peko, sedo, šteu)
za knj. del. -e se upor. -čki (sedečki, stoječki)
iti>iden
hoteti>š'četi, š'čen

Prekmursko nar. v Porabju
Seniški in števanovski
Prekm. nar. ne pozn. intonacijskih opozicij, naglas je dolg ali kratek. naglasi so možni v vseh besednih zlogih.

Števanovski govor
h je onemel (grah>gra); na koncu besede, kadar gre za skl. morfem, x>j (duha>düja)
v se pred ne nez. izg. kot f (fse, črf)
m>n
šč>št (koščica>goštica)
lj se depalatalizira (mravla)
n' ohranjen, pišemo ga z nj
j pred zadnjimi vok. da d'

Oblikoslovje
Ohranjena vsa fleksija
ženske up. m. obliko, ko govore o sebi
z -ov- se pod. redki sam m. sp. mn.
-je je pog. končnica v im. mn.
or. ed. in daj. mn. -om>-on
dobro ohr. končniški nagl. tip pri ž. sp.
Pridevnik: prevladuje dol. obl. tudi za izr. nedol.

Glasoslovje
premik dolgega C za zlog desno (zl%ato, zlato)
na koncu so nagl. del. oblike (bralí, pilí)
predlog ali predp. lahko pot. nagl. za zlog levo (roké>na róko)

Soglasniški sestav
v se pred ne nez. izg. kot f (fse, črf)
u pred nezv. >v>f (učiti>fčiti)
v kot protetični glas pred u/ü (vüha)
m>n
nj izgublja nazalni el. (jiva, svija)
palatalni lj otrdi (kluč)
sek. tl/dl se razvijeta v l (jedla>jela)
m. sam. -r ne pod. osn. z -j (gospodor>gospodora)
šč>š ali hč (nihče>nišče>niše)
kt> št (što, šteri) - štekanje

Oblikoslovje
M. sp.
Ohranjena vsa št. in sp.
končnice se ne reducirajo
ohranjena živost/neživost
ne poznajo pod. osn. z -ov (grobi, mosti)
v govoru ni preglasa o>e za cčžšj (z licon, z možon)
Ž. sp.
or. ed. ima 3 skl. oblike: -oj, -o, -i
feminizirajo se nekateri sam. sr. sp. (jabuka, dreva)
Sr. sp.
mn. sam. prena šajo -a v vse končnice
pod. osn. s -t (žrebe, tele)
Pridevni ška beseda
končni u>ü v i
m>n
določnost označuje člen te, ta, to
opisno in obr. stop.
Glagol
spregajo se po tematični spregatvi
nedol. je dolg.
glag. z osn. -č dodajo obrazilo na -ti

Šafarsko (zgornjeprleški)
Od prleškega se razlikuje po diftongu o:ú za dolgi a in po nepregl. u, ki je nastal iz u in samogl. Š
V besedju vpliv hrv.

Glasoslovje
jakostni naglas
doživel vse slov. nagl. premike
dolgi in nag. se lahko nahajajo v zadnjem in nezad. zlogu
dolgi u: se nikoli ne pojavlja v vzgasju, pred njim protetični v (vuho)
Kratki samogl. so v zadnjem ali edinem bes. zlogu
Malo primerov MVR

Soglasniki
Š na koncu bes. preide v srednji l
del. -l m. sp. preide v -ó:
čre/žre ohranjena
palat. n' na koncu bes. otrdi (ogen), izjemoma preide v j (kostaj)
na zač. in sredi bes. izgubi nazalni el., ostane fonem j (jiva, svija)
m>n
n pred k, g > ?
na zač. bes. pred u proteza v (vura, vuš)
v>f vsak zač. in kon. ter pred nenez. sredi bes. preide v f (fse, praf, ofca)
pt>ft (ptič>ftič)
j iz palat. n' (jiva) in psl d' (medja)
-j v or. ž. sp. ed. (z rokoj)
kt>št (što, šteri)
v vzglasju sk>šk (skorja>škorja)
šč ohranjen
mr>br (ne moreta>nebreta)

Oblikoslovje
M
dv. se v gov. izg.
daj., mest. ed. končnica -i
rod. dv. in mn. -of
govor ne pozna preglasa o>e za cčžšj
ne pozn. pod. osn. z -ov-, -je (brati, zobi)
Ž
or. ed. -oj
rod. dv. in mn. -ih
dv. se izg.
S
ohr. sr. skl. v mn.
dv. se izgublja
pod. osn. s -t, -n (vremena, teleta)
Glagol
dv. m. sp. konč. -ma (vpliv mn.)
dv. oblike ž.sp. preidejo v mn.
zanikan biti ima dve varianti: ne je/je ne
nedol. je dolg (rasti, rečti)

Žetinci (haloški govori)
vok. sest. podoben prekmurskemu>poznajo kratke in dolge vok.
ei iz ?, ou iz etim. o ali ?
leksika = veliko nem. bes.
ne pozn. tonemskosti
v im. ed. ohr. končniško nag. skl. sam. ohr. vsi 4 nagl. tipi
cirkum. | se je razvil v e (den, ves)
o:ú>otim o, ?
e:>?
ü iz stalno dolgega u, se preglasi, v izg.pomakne naprej
zlogotv. Š je prešel v u
poleg ® še: ?, ?
čre/žre ohranjena
zv. j ohranjen: aj>ah
šč>š (išen, piše)
n' izg. kot n ali j
l' otrdi
del. -l m. sp. se premenjuje z -a (delal>dela; videl>vida, cvrl>cv®a)
v>f vsak zač. in kon. ter pred nenez. sredi bes. preide v f (fse, praf, ofca)
v kot protetični glas pred u/ü (vüha)
m>n
dl>l (jedla>jela)

Žetale (Z del Haloz)
Na meji s št. nar. sk > izgubi nasprotje med visoko in nizko intonacijo, izginja kolikostno nasprotje, ohranjena le á in kratki ali zelo široki e
Izvršeni vsi nagl. premiki

Soglasniki
l' otrdi
n'>j
v>f vsak zač. in kon. ter pred nenez. sredi bes. preide v f (fse, praf, ofca)
m>n
šč>š
dl>l
čre/žre

Oblikoslovje
vsi spoli
sam. m. sp. v daj., mest. ed. konč. -i iz -u prek -ü
sam. ž. sp. v or. ed. konč. -i iz -oj
sr. sp. se v dv., mn. feminizira/maskul.; pod. osn. z -n, -t, z -es le redki; mn. sam. so ž. sp.
Glagol
dolgi nedol. -ti, tudi pri osn. na -č
1. os. dv. osebilo ma
le tematska skl. (bota, veta)

Rezija
palatalni j, lj=j
pod. osn. (trawnikavi)
rom. sklad. stava (se vidijo)
elkanje (je paršel)
končniški nag. tip (kozá, žená)
vokalna harmonija
®>a (čarni kus)
štejejo z red (pet red)
sovpad ? in cirkum e: oba sta prek dvoglasnika ie/i| dala končni i (l?p>lip)
na kor. nač. se razv. cirkum o>u (kôst>koust>ku|st>kúst)
sovpad | in ? > e
vokalizacija |>a (p|s>pas)
imajo monoftongični vok. sist. + temni vokali: ?,u o e (z dvema pikcama sp.)


ZA PRAVILEN OGLED SEMINARSLKE MORATE IMETI NAMESCENE FONTE, KI JIH DOBITE NA WWW.SLO.SLOHOST.NET

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: Zinka_-_dialektologija.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Slovenska Bistrica, vodnik po občini Slovenska Bistrica
Predstavitev občine Slovenska Bistrica z besedo in sliko. Slikovni vodnik po krajih občine Slovenska Bistrica.
Sending mail with sendmail for Windows
Sendmail using sendmail.exe program under windows server and iis.
Free websites listing and linkexchange - Home & Family
Free submission to our Web Directory - Category Home & Family.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Society
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Society.

Spletno gostovanje sloHOST
Spletno gostovanj oz. gostovanje spletnih strani na našem spletnem strežniku sloHOST. Strežnik ima inštalirano Plesk nadzorno ploščo.
Free websites listing and linkexchange - Home & Family
Free submission to our Web Directory - Category Home & Family.

Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.