domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Ostali zanimivi dokumenti za dolvleko
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje gradiva po google

 
Nerazporejeno gradivo
Didaktika
Dialektologija
 
  spletni strežnik sloHOST.net
izdelava dinamičnih spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
lektoriranje diplomskih nalog
lektoriranje seminarskih nalog
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
18.9.2005
Učni pripomoček za dialektologijo pri Zinki Zorko
objavil: MK
Število ogledov: 1578
Strojna na Koroškem (podjunsko nar.)
Od mežiškega se loči po razv. dolgega ? in | v a
za c, č, ž, š, j pregls končnega nag. a>e, o>i

Glasoslovje
Izv. so se vsi splšnoslov. nagl. premiki ( ¤oko>oko%; zv?zda>zv?zda, žena$>žéna, kozá>kóza, bábica>babíca).
Značilna tonemska intonacija na dolg. zlogih
Samogl. ? je zast. z o:ú (čo:ún, po:úx)
i:, u: nastala iz izhod. i in u
i:|, u:| tipična dvoglasnika, vežeta celo koroško skupino
i:| odraz za É
‚e: iz e?e:
a: iz etim a v dol. poz.; iz dolgega |; iz nosnega en (o?o > a: = 'ka:za)
večina etim. a se izg. kot o - labializacija (malo>málo>molo)
samog. ® (|r)
MVR znana le ob zvočnikih

Oblikoslovje
Ohr 3 sp., sr. se izg.
v sr. sp. ni mn. > maskulinizacija/feminizacija nevter
mest. ed. m. sp. Se lahko konč. na -u, -i
v or. se lahko pojavi konč. mest.
II. m. skl. pozna pod. osn. z -n (nem. vpliv) - avto>avtona
v rod. ed. končnica -iga (tož.)
raba zaimkov pod. KJ, pri kaz. zaim. > štekanje (šti, šta ...)
štetje z -red se izg. (petred)
ne pozn. atematske skl.
1. os. dv. -ma (delama)
pozn. predpreteklik
ohr. veliko st. končnic (gorta, douta, gorsa)
veliko kor. leksike (vigred > gre ven)
v mn. se osn. ne pod. z -ov (sinovi>sini)
-je je zam. z nenag. -i (bratje>brati)

Soglasniški sestav
Švapanje > l pred zadnjimi vok. w
J je regularni refleks za palatalni n' (swije), d' (meja, ža:ja)

Premene pri nezvočnikih
Primarna tl/dl ohranjena (modlim), sek. tudi (sedlo, metla)
končni -g se premenjuje s -x
sog. sk. st in šk sta dali šč>š (goša, išem)

Kapelsko-ožbaltski govor (V kor. - podjunsko nar.)
Nagl. premik: umik za zlog levo (m|gl`a>m|´gla, nebó>n´ebo)
Kratki nag. a, e, | so se pod. (br`at>brát, p`|s> pe±és)
Vlogo samogl. opr. tudi l in n

Soglasniški sistem
lj je otrdel (kluč)
nj se izg. kot n ali j (svija, niva)
čre/žre ogranjena
r se pogosto izg. kot jezičkov glas (®)
Proteza: pred zadnjimi samog. v (vučiti se), h (hani), pred sprednjimi samog. j (j|me,. j|gla)
Sklopa tl/dl sta deloma ohr.
šč se razvije v š

Oblikoslovje
sam. sr. sp. so le v ed. (sicer maskul./feminizacija)
Zaradi umika nagl. za zl. levo sta izg. mešani in konč. nagl. tip
mest. ed. m.sp. -i (pr brati), mest. dv. m. sp. -eh (brateh), mest. or. mn. (-eh, -emi), sam. m. sp. s konč. -a pod. osn. z -ej (Miha, Miheja)
V prid. skl. končnica m. rod. ed.: -iga (lepiga)
Glagol: 1. os. dv. vpliv mn. >ma (nesema)

Govor Sv. Duha na Ostr. Vrhu (štajerska nar. sk.)
Nagl. umiki (m|gl`a>m|`gla, nebó>nébo, kostí>kósti)
Kratki nag. a, e, | so se pod. (br`at>brát, p`|s> pe±és)
Nag. umik na pedpono
Težnja po umiku nagl. za zlog na levo
Tonemskega nagl. ni
dogi ? in dolgi etim. e > e:
dolgi ? in | ostaneta v paru, razvijeta se v e (Strojna na Kor.: v a!)
?>ó
dolgi etim. o>o:ú (mo:úst)
dolgi o>oa>a (ko:za>koaza>ka:za)
labializacija a>o (malo>molo)
dolha i in u se zatezata

nenagl. sogl. podvrženi vok. red.
ekanje = oženje ponagl. a v e ter premena prednagl. o v e pred zlogom z -i
prednagl. a v o
nenag. e je širok, nenag. o je ozek, nenag. a lahko prehaja v e
Opuščanje prip. v del. -ala>-aúa>-aa in nast. dolgega samog.
Nenag. | se pri nek. prip. pod. v e in se pri pregib. ohr.
Onemitev samogl (i, u, ?) ob zvočnikih, l in n lahko zlogotvorna.

Soglasniki
asimilacija ún>mn (poln>pamn)
diferenciacija nš>mš končni -m se premenjuje z -n (sem>s?)
Mehkonebni ? pred k, g
? prehaja v govoru v j (n'>j)
Zlogotvorni n nastal po vok. red.
Poznajo grgravi r
ogranjena -čre/-žre (črejva, črejs)
Disimilacija zašorednih r-r>l-r (levorver>levolver), r-r>n-r (martra>mantra), r-r>j-r (farmošter>fajmošter)
l' se depalatalizira
ohranjen Š
Kadar se | ob l reducira, postane l zlogotvoren ('as?, 'kaz?)
Ostanek koroškega Ša>wa ohranjen v zvezah -ala, -ola, -ela>-awa, -owa, -ewa>-aa, -oa, -ea
v pred u kot proteza (vura)
Predloh v se premenjuje s f pred nezv. nezvoč.
dl ohranjena (mad?ti, ved?)
asimilacija dl>gl, tl>kl
sklop sc>xc (prasci>proxci)
šč>š (piše, goša, kleše)

Cankova (prekmursko-ravensko)
še goričko in dolinsko
Naglasni premiki
premik C za zlog desno (zl%ato, zlato)
nag. umik na predpono 'póslo
nag. umik na predh. dolgi zlog. (ku:píti>'kü:piti)

Soglasniški sestav
v>f (zavec>zajci)
vi>ji (krvaviva>krvajica)
j>g (jas>ges)
j>k (vlaske>vlasje)
j>dž pred o, a, u (jabolko>džáboko)
Š>o (kralj>kraŠ>krao)
končni m>n (delam>delan)
h>j>? (hiža>jiža>iža)
hč>šč (nihče>nišče)

Oblikoslovje
dvojina pri vseh sp.
sam. sr. sp. v mn. > feminizacija
mn. pod. z -ov pred -je (sinovje)
im. mn. konč. -je za v se fon. realizira kot -ge/-dže
sledovi 2. palatalizacije (k, g ohranjena v m. sp. im. mn.)
sam. na -r pod. osn. (lopar, lopara)
sam. na -o pod. osn. z -j (Janko, Jankoja)
jaz>ges, midva>müva, vidva>vüva
Prid. beseda
končn. -en = določna oblika, ostali se v m. sp. im. ed. na -i (globoki, nizki)
Stopnjevanje z obr. -ši, -ejši, ali opisno (bóle/menje)
Od 40 dalje desetice na prvem mestu, tisoč=jezero
Glagol
Sed. skl. gl. je tematska (-va, -ve)
Nedol. ima obr. -ti/-(č)ti
del. -l. ima končaj -o/-u (peko, sedo, šteu)
za knj. del. -e se upor. -čki (sedečki, stoječki)
iti>iden
hoteti>š'četi, š'čen

Prekmursko nar. v Porabju
Seniški in števanovski
Prekm. nar. ne pozn. intonacijskih opozicij, naglas je dolg ali kratek. naglasi so možni v vseh besednih zlogih.

Števanovski govor
h je onemel (grah>gra); na koncu besede, kadar gre za skl. morfem, x>j (duha>düja)
v se pred ne nez. izg. kot f (fse, črf)
m>n
šč>št (koščica>goštica)
lj se depalatalizira (mravla)
n' ohranjen, pišemo ga z nj
j pred zadnjimi vok. da d'

Oblikoslovje
Ohranjena vsa fleksija
ženske up. m. obliko, ko govore o sebi
z -ov- se pod. redki sam m. sp. mn.
-je je pog. končnica v im. mn.
or. ed. in daj. mn. -om>-on
dobro ohr. končniški nagl. tip pri ž. sp.
Pridevnik: prevladuje dol. obl. tudi za izr. nedol.

Glasoslovje
premik dolgega C za zlog desno (zl%ato, zlato)
na koncu so nagl. del. oblike (bralí, pilí)
predlog ali predp. lahko pot. nagl. za zlog levo (roké>na róko)

Soglasniški sestav
v se pred ne nez. izg. kot f (fse, črf)
u pred nezv. >v>f (učiti>fčiti)
v kot protetični glas pred u/ü (vüha)
m>n
nj izgublja nazalni el. (jiva, svija)
palatalni lj otrdi (kluč)
sek. tl/dl se razvijeta v l (jedla>jela)
m. sam. -r ne pod. osn. z -j (gospodor>gospodora)
šč>š ali hč (nihče>nišče>niše)
kt> št (što, šteri) - štekanje

Oblikoslovje
M. sp.
Ohranjena vsa št. in sp.
končnice se ne reducirajo
ohranjena živost/neživost
ne poznajo pod. osn. z -ov (grobi, mosti)
v govoru ni preglasa o>e za cčžšj (z licon, z možon)
Ž. sp.
or. ed. ima 3 skl. oblike: -oj, -o, -i
feminizirajo se nekateri sam. sr. sp. (jabuka, dreva)
Sr. sp.
mn. sam. prena šajo -a v vse končnice
pod. osn. s -t (žrebe, tele)
Pridevni ška beseda
končni u>ü v i
m>n
določnost označuje člen te, ta, to
opisno in obr. stop.
Glagol
spregajo se po tematični spregatvi
nedol. je dolg.
glag. z osn. -č dodajo obrazilo na -ti

Šafarsko (zgornjeprleški)
Od prleškega se razlikuje po diftongu o:ú za dolgi a in po nepregl. u, ki je nastal iz u in samogl. Š
V besedju vpliv hrv.

Glasoslovje
jakostni naglas
doživel vse slov. nagl. premike
dolgi in nag. se lahko nahajajo v zadnjem in nezad. zlogu
dolgi u: se nikoli ne pojavlja v vzgasju, pred njim protetični v (vuho)
Kratki samogl. so v zadnjem ali edinem bes. zlogu
Malo primerov MVR

Soglasniki
Š na koncu bes. preide v srednji l
del. -l m. sp. preide v -ó:
čre/žre ohranjena
palat. n' na koncu bes. otrdi (ogen), izjemoma preide v j (kostaj)
na zač. in sredi bes. izgubi nazalni el., ostane fonem j (jiva, svija)
m>n
n pred k, g > ?
na zač. bes. pred u proteza v (vura, vuš)
v>f vsak zač. in kon. ter pred nenez. sredi bes. preide v f (fse, praf, ofca)
pt>ft (ptič>ftič)
j iz palat. n' (jiva) in psl d' (medja)
-j v or. ž. sp. ed. (z rokoj)
kt>št (što, šteri)
v vzglasju sk>šk (skorja>škorja)
šč ohranjen
mr>br (ne moreta>nebreta)

Oblikoslovje
M
dv. se v gov. izg.
daj., mest. ed. končnica -i
rod. dv. in mn. -of
govor ne pozna preglasa o>e za cčžšj
ne pozn. pod. osn. z -ov-, -je (brati, zobi)
Ž
or. ed. -oj
rod. dv. in mn. -ih
dv. se izg.
S
ohr. sr. skl. v mn.
dv. se izgublja
pod. osn. s -t, -n (vremena, teleta)
Glagol
dv. m. sp. konč. -ma (vpliv mn.)
dv. oblike ž.sp. preidejo v mn.
zanikan biti ima dve varianti: ne je/je ne
nedol. je dolg (rasti, rečti)

Žetinci (haloški govori)
vok. sest. podoben prekmurskemu>poznajo kratke in dolge vok.
ei iz ?, ou iz etim. o ali ?
leksika = veliko nem. bes.
ne pozn. tonemskosti
v im. ed. ohr. končniško nag. skl. sam. ohr. vsi 4 nagl. tipi
cirkum. | se je razvil v e (den, ves)
o:ú>otim o, ?
e:>?
ü iz stalno dolgega u, se preglasi, v izg.pomakne naprej
zlogotv. Š je prešel v u
poleg ® še: ?, ?
čre/žre ohranjena
zv. j ohranjen: aj>ah
šč>š (išen, piše)
n' izg. kot n ali j
l' otrdi
del. -l m. sp. se premenjuje z -a (delal>dela; videl>vida, cvrl>cv®a)
v>f vsak zač. in kon. ter pred nenez. sredi bes. preide v f (fse, praf, ofca)
v kot protetični glas pred u/ü (vüha)
m>n
dl>l (jedla>jela)

Žetale (Z del Haloz)
Na meji s št. nar. sk > izgubi nasprotje med visoko in nizko intonacijo, izginja kolikostno nasprotje, ohranjena le á in kratki ali zelo široki e
Izvršeni vsi nagl. premiki

Soglasniki
l' otrdi
n'>j
v>f vsak zač. in kon. ter pred nenez. sredi bes. preide v f (fse, praf, ofca)
m>n
šč>š
dl>l
čre/žre

Oblikoslovje
vsi spoli
sam. m. sp. v daj., mest. ed. konč. -i iz -u prek -ü
sam. ž. sp. v or. ed. konč. -i iz -oj
sr. sp. se v dv., mn. feminizira/maskul.; pod. osn. z -n, -t, z -es le redki; mn. sam. so ž. sp.
Glagol
dolgi nedol. -ti, tudi pri osn. na -č
1. os. dv. osebilo ma
le tematska skl. (bota, veta)

Rezija
palatalni j, lj=j
pod. osn. (trawnikavi)
rom. sklad. stava (se vidijo)
elkanje (je paršel)
končniški nag. tip (kozá, žená)
vokalna harmonija
®>a (čarni kus)
štejejo z red (pet red)
sovpad ? in cirkum e: oba sta prek dvoglasnika ie/i| dala končni i (l?p>lip)
na kor. nač. se razv. cirkum o>u (kôst>koust>ku|st>kúst)
sovpad | in ? > e
vokalizacija |>a (p|s>pas)
imajo monoftongični vok. sist. + temni vokali: ?,u o e (z dvema pikcama sp.)


ZA PRAVILEN OGLED SEMINARSLKE MORATE IMETI NAMESCENE FONTE, KI JIH DOBITE NA WWW.SLO.SLOHOST.NET

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: Zinka_-_dialektologija.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Kids & Teens
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Kids & Teens.
Free websites listing and linkexchange - Sports
Free submission to our Web Directory - Category Sports.
Free websites listing and linkexchange - Shopping
Free submission to our Web Directory - Category Shopping.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Computers
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Computers.
Frizerski studio - frizerski salon Alja
Moderne frizure, modne trajne, frizerski salon in frizerski studio Alja
NOD32 antivirus and spamassassin for mail server mailEnable
Fighting viruses, spyware, spammails with nod32mta pickup event for NOD32 antivirus, spamassassin for windows under mail server mailEnable standard

Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Games
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Games.
Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.