domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Ostali zanimivi dokumenti za dolvleko
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje gradiva po google

 
Nerazporejeno gradivo
Didaktika
Dialektologija
 
  spletni strežnik sloHOST.net
izdelava dinamičnih spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
lektoriranje diplomskih nalog
lektoriranje seminarskih nalog
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
7.4.2005
Mladinska književnost
objavil: xy
Število ogledov: 9995
ANTOLOGIJE:

1. POJTE, POJTE DROBNE PTICE
UREDNIK: Kristina Brenkova
AVTORJI: niso znani
Slovenske ljudske pesmice za otroke
KNJIŽEVNE VRSTE:
" Zazibalke in uspavanke
" Izštevanke, rajalne, dotikalne pesmi
" Pesmi o živalih, naravi
" Pesmi, ki opisujejo življenje in čustvovanje otrok
UREJENOST: 50 pesmi
" Na levi strani je pesmica, na drugi pa ilustracija
" Večina pesmic ima eno kitico
" Število verzov je različno
" Pripovedujejo o dogodkih iz narave, živalske pesmi, iz kmečkega življenja

Pojte, pojte drobne ptice,
preženite vse meglice,
da bo sijalo sončece
na moje drobno srčece.

Muca je mijavkala, a - UU - UU
smetano snedla. b - UU - UU
Mamica je jamrala, c - UU - UU
kaj bom pa vmedla. b - UU -UU
" Veliko pomanjševalnic, pogosta je besedna igra, veliko okrasnih pridevkov, onomatopoetskih izrazov.

2. ENCI BENCI NA KAMENCI
UREDNIK: Roman Gašperin
AVTORJI: niso znani
Slovensko otroško izročilo
KNJIŽEVNE VRSTE:
" Izštevanke: pomenske, nepomenske in živalske izštevanke
" Pesmice o živalih
" Zmerljivke: zmerljivke namenjene drugi osebi, zmerljivke po imenih, priimkih in krajih, stanovske zmerljivke.
UREJENOST: 50 + 50 pesmi
" Na eni strani je pesmica, na drugi ilustracija
" Ilustriral Zvonko Čoh
" Vsebuje živo gradivo iz terena
" Onomatopoije, besedne igre, druge vrste metaforike
" Pomensko nerazložljive glasovne figure
" Igrivo oponašanje naravnih zvočnih pojavov
" Šaljivo odzivanje na življenje v naravi.

3. SONČNICA NA RAMI
UREDNIK: Niko Grafenauer
AVTORJI: 46 avtorjev
Pesmi za otroke od Frana Levstika do danes
KNJIŽEVNE VRSTE:
" Uspavanke
" Pesmi o živalih, nadnaravnih bitjih
" Realistične, fantastične pesmi
" Tradicionalne, novotarske pesmi
" Formalno sklenjena in ritmično navezana besedila
UREJENOST:
Po letnicah rojstva avtorjev Fran Levstik Niko Grafenauer.

4. PRIMI PESMICO ZA REP
UREDNIK: Igor Saksida
AVTORJI: 61 avtorjev + narodna = 206 pesmi
Mali cvetnik slovenske mladinske poezije
KNJIŽEVNE VRSTE:
" Pesmi o otroštvu
" Pesmi o živalih
" Pesmi o naravi
" Pesmi o narobnem svetu
" Pesmi o družini
" Pesmi o poeziji, pesnjenju
UREJENOST: po temah

M. Košuta: Potepanje s pesmico
8 kitic, rima abab, objavljal v galebu.

5. PETI LETNI ČAS

PROZA

SLOVENSKE BASNI IN ŽIVALSKE PRAVLJICE
" Živalske basni so po nastanku starejše. Basni se razvijajo iz njih.
" Basen: poudarek je na poučnosti (moralno načelo).
" Živalske pravljice: prvo je razvedrilno in zabava pa tudi modrost
" Basen ali fabula je zelo kratka, največkrat z živalmi, zgodba + nauk
" Največ basni o lisici
" Živali v živalskih pravljicah nimajo vnaprej dane vloge
" Valentin Vodnik prve umetne basni v vezani besedi
" Zapisovali: Slomšek, Valjavec, Trdina, Levstik, Kette

UREDNIK: Alojzij Bolhar
AVTORJI: Erjavec, Bolhar, Petan, Kette, Slomšek, Trdina…
UREJENOST: v zbirki so najprej basni, nato pravljice.

Basen: PALČEK IN OREL
Ptiči so sklenili, da bo njihov kralj tisti, ki najvišje poleti. Palček je vedel, da se z drugimi ne more kosati, zato se je odločil, da jih bo ukanil. Skril se je štrku pod perje. Štrk ni nič opazil. Ptiči so leteli vse višje in nazadnje sta ostala le še štrk in orel. Ko je štrk začel pešati, mu je izpod perja zletel palček. Premagal je orla in hotel postati kralj. A ostali so izvedeli za potegavščino in revež je moral bežati. Dali so mu ime kraljiček.
Nauk: kdor visoko leta, nizko pade.

Živalska pravljica: KMET IN MEDVED
Kmet je obdeloval njivo blizu gozda. Prišel je medved in mu rekel, da mu bo varoval setev pred gozdnimi živali, če mu da spodnjo polovico pridelka. Kmet se je strinjal. Ker je sejal rž je medved dobil le strnišče. Drugo leto se medved spet ponudi za varuha pridelka, če dobi zgornjo polovico vsega pridelanega. Ker je kmet sadil krompir, je medved dobil le krompirjevko. Tretjo pomlad je medved obljubil varstvo le pod pogojem, če dobi zgornjo in spodnjo polovico, sredina ostane kmetu. Ker je sejal koruzo, kmet dobi storže, medved pa spet nič. Medved je sklenil, da s človekom več ne bo živel v prijateljstvu, ampak v sovraštvu. Od takrat je medved huda zver

SLOVENSKE LJUDSKE PRIPOVEDI
UREDNIK: Kristina Brenkova
Zbirka pravljic in pripovedk Zlata ptica
AVTORJI: Drekonja, Kenda, Valjavec, Hren, Bohinc, Tušek…
ZNAČILNOSTI PRAVLJIC:
" Ljudska števila (tudi v tej pravljici 3 uganke)
" Metamorfoza (začarani grad in medved)
" Poosebitve (živali govorijo)
" Osebe nimajo imen

A. Gabršček: ZAČARANI GRAD IN MEDVED
Neki trgovec je imel tri hčere. Nekoč je pred odhodom v mesto vse tri povprašal, kakšnih daril si želijo. Prva je želela lepo obleko, druga lišp, tretja patri cepiče pojočega drevesa. Ko je kupil, prvi dve darili, je prišel do gradu in pojočega drevesa, ki ga je stražil medved. Ta mu je dal cepiče, a pod pogojem, da mu čez tri leta svojo hčer za ženo. Ko je trgovec prišel domov, je na ta pogovor kmalu pozabil. Po treh letih se je medved pripeljal v zlati kočiji in zahteval svojo nevesto. Trgovec pripelje prvo hčer, ki se upira, a medved zamahne s taco; pripelje drugo, a je tudi noče; nato privede najmlajšo, ki se ni upirala. V kočiji se je medved za kratek hip spremenil v lepega kraljeviča in ji razložil, da je začaran. Opozoril jo je, da bo na poti domov videla prikazni, a se ne sme ustrašiti. V gozdu je bilo vse tiho. Medved je podnevi ležal pod drevesom, ponoči je hodil spat v grad. Nevesta se je dolgočasila ob brezdelju. Nemi služabnici sta jo vodili po vrtu in odkrila je utico blizu drevesa. Bila je poln
a knjig. Začela je brati zaprašeno knjigo, v kateri je bila popisana usoda zakletega gradu. Ko je brala zgodbo, je vse okoli nje začelo oživljati. Tudi medvedu je odpadla koža in kraljevič je bil rešen. Na gradu so priredili ples. Zakonca je obiskal trgovec, ki je bil vesel hčerine sreče, sestri pa sta ji seveda zavidali.

Lea Fatur: PŠENICA - NAJLEPŠI CVET
V prastarih časih je kralj ukazal, da morajo pomoriti vse stare ljudi v njegovem kraljestvu, ki ne morejo več delati. Neki sin je očeta imel tako rad, da ga je skril na dvorišču pod velik čeber in ga tako ohranil pri življenju. Kralj je imel lepo hčer in jo je sklenil poročiti s najpametnejšim mladeničem v kraljestvu. Izmislil si je tri uganke in mladenič, ki bo rešil vse uganke, bi postal njegov naslednik. 1. uganka: kdor bo prvi zagledal vzhajajoče sonce, bo rešil uganko.oče je mladeniču svetoval, naj ne gleda proti vzhodu, temveč naj gleda, kdaj bo sonce s prvim žarkom obsvetilo vrh najvišje gore. 2. uganka: rešil jo bo tisti, ki ne bo prišel ne obut in ne bos. Oče svetuje mladeniču, naj si s čevljev odtrga podplate. S tem reši drugo uganko. 3. uganka: pred kralja so morali prinesti za klobukom najlepši cvet. Oče svetuje fantu, naj pred kralja nese pšenični klas. Z rešitvijo te uganke kralj razglasi mladeniča za svojega naslednika. Vpraša ga, od kod je vzel toliko modrosti in fant mu odkrito odgovori, da m
u je pomagal njegov oče, ki ga je rešil pred smrtjo. Ko je kralj to slišal, mu je bil fant še ljubši kot prej, saj je dokazal, da ima hvaležno srce. Kralj je spoznal, da potrebujemo izkušenost in znanje starih ljudi. Zapovedal je, da naj se odslej vsak do starih ljudi spoštljivo obnaša.

SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE
UREDNIK: Alojzij Bolhar
AVTORJI: Valjavec, Godina, Jurčič, Finžgar, Habe…
ŠEST VOLKOV
Oče in mati sta imela šest sinov. Oče je hodil mlatit žito in vsak teden je domov prinesel moko, iz katere je mati spekla kruh. Ko je nekoč mesila kruh, so otroci jemali testo in ga jedli. Rekla jim je, da so požrešni kot volkovi. Takrat so se vsi spremenili v volkove in odšli v gozd. Kmalu zatem je mati rodila hčer. Očeta je vprašala, zakaj mati vedno joče, ji je povedal vso zgodbo. Sklenila je rešiti svoje brate. Odpravila se je v gozd in ob vodi je zagledala 6 volkov, ki so slekli svoje kože in šli plavat. Vzela je najmanjšo kožo in sedla nanjo. Ko brat ni našel svoje kože, je prišel do nje in ona mu je povedala, da je njihova sestra in jih hoče rešiti prekletstva. Brat ji pove, da mora 6 let molčati. Nato odide. Sestra zaspi ob reki, kjer jo najde mlad ribič. Odpelje jo k sebi domov in jo vzame za ženo. Ribičeva soseda pa je deklico sovražila, saj je hotela ribiča omožiti s svojo hčerjo. Ko je deklica rodila otroka, ji ga je ukradla in vrgla v vodo. Tako je naredila s šestimi otroki. Soseda je začela razg
lašati, da je ribičeva žena čarovnica. Zato jo je grof obsodil na grmado. Preden so grmado podžgali, pa je prišlo iz vode 6 mladeničev s 6 otroki v naročju. To so bili bratje - volkovi, ki so bili zdaj odčarani, saj je minilo 6 let. Hudobno sosedo so vrgli na grmado, bratje in sestra pa so šli poiskat očeta in mater.

BISERNICA
Slovenske kratke pripovedi za otroke 1945 - 1995.
UREDNIK: Marjana Kobe
AVTORJI: 50 avtorjev: Bevk, Seliškar, Zajc, Golob, Jurca, Peroci…
ZGRADBA: 50 pripovedi od leta 1945 do 1995.
UREJENOST: zaporedje besedil sledi rojstnim letnicam piscev.

Anton Ingolič: MALA LUKARICA
Zgodba pripoveduje o deklici Liziki, ki ima zelo revne starše. Ona ter njena brata in sestra nimajo knjig za šolo, čeprav se zelo radi učijo. Zato se Lizika odloči, da bo zaslužila denar za knjige med poletnimi počitnicami. Odšla je k bogatemu kmetu poprosit za košček zemlje tam sta delala oče in mati. Tako Lizika vzgaja čebulo in iz nje splete 40 vencev, v vsakem vencu je 12 čebul. Z ostalimi Lukaricami se odpravi v Maribor. Tam prodaja čebulo, a ji nihče noče kupiti. Lizika je čisto obupana, zato se z venci odpravi v mesto. Na njeno srečo kupijo čebulo mladi vojaki, ki gredo mimo. Tako je Lizika prodala čebulo in z veseljem preštevala dinarje, ki jih je zaslužila. Med potjo domov proda še ostale vence in Lizika vsa srečna, vesela in ponosna pride domov, kakor še nikoli doslej.
KRAJ: Lukarija (Dornava), Maribor
ČAS: ni določen
GL: OSEBA: Čuševa Lizika
STR: OSEBE: druge Lukarice, vojaki, kupci na trgu
PRIPOVEDOVALEC: tretjeosebni
SNOV: stiska majhnega dekleta
TEMA: izkušnje otroka
MOTIVI: obupanost, zaskrbljenost, ponižanje, veselje.

PRAVLJICE BRATOV GRIMM
ZGRADBA: 20 pravljic
SEDEM KROKARJEV
Oče in mati imata 7 sinov, a želela sta si hčerko. Kose je ta rodila, je bila slabotnega zdravja. Oče je poslal sina po vodo, a seveda so jo razlili. Ker jih dolgo ni bilo nazaj, je rekel:"naj se spremenijo v krokarje". In res se vseh 7 sinov spremenilo v krokarje. Deklica pa medtem odraste v prelepo dekle. Nekega dne izve resnico o svojih bratih. Odpravi se po svetu, da jih reši. Ko jih reši, se skupaj odpravijo domov.
ZLATA GOSKA
Oče je imel tri sinove, a najmlajšega so klicali Tepček. Nekega dne jih napoti v gozd sekat drva. Najprej gre najstarejši. Na poti sreča možička, ki ga prosi za hrano in pijačo. Ampak ta mu je noče dati. Za kazen ne more posekati drevesa. Isto se godi z mlajšim bratom. Potem pa gre Tepček, ki ponudi hrano starčku. Za nagrado poseka drevo in dobi zlato gosko. Z njo se odpravi po svetu. Pride v gostilno, kjer ima krčmar 3 hčere: vsaka bi rada imela gosje pero. A ko se dotaknejo goske, se prilepijo nanjo. Tako za Tepčkom hodijo zraven 3 hčere, župnik, vikar in 2 kmeta. Tepček pride v mesto, kjer je kralj imel hčer, kise ni nikoli nasmejala. Ko vidi Tepčka s spremstvom, se nasmeji. Preden jo dobi za nevesto, mora izpolniti 3 kraljeve pogoje. Na koncu se poročita in srečno živita.

ANDERSENOVE PRAVLJICE
AVTOR: Hans Christian Andersen
OBDOBJE: romantika
KNJIŽEVNE VRSTE:
" Čiste pravljice
" Poglavja pisteljevega življenja ali usode
" Druge človeške usode
" Čiste alegorije
" Žanrske podobe
" Slavospevi v podobah
" Satirične pravljice
MALA MORSKA DEKLICA
Globoko v morju živi morski kralj s 6 hčerami. Vsaka je zelo lepa, najlepša pa je zadnja morska deklica. Vse morske deklice so imele svoj vrt. Najmlajša je imela na vrtu kip marmornatega dečka. Ko so bile deklice stare 15 let, so lahko odšle nad morsko gladino in vsaka je pripovedovala o življenju na kopnem. Tudi najmlajša je imela to možnost. Ko napoči njen 15. rojstni dan, se odpravi na kopno, kjer zagleda ladjo. Na ladji so praznovali prinčev rojstni dan. Bil je tako lep, da mala morska deklica ni mogla odvrniti oči od njega. Potem pride do viharja, ladja se potopi in deček utone. A pri tem ga reši morska deklica in ga odnese na obalo. Nato se vrne v globine in vsak dan sanja o njem. Rada bi postala človek. Pri tem ji pomaga čarovnica: da ji čarobni napitek, ona pa ji mora dati njen glas. Tako deklica ostane nema, vendar človek. Če se bo princ poročil z njo, bo dobila človeško dušo, če ne, se bo spremenila v peno. Princ jo zelo vzljubi, a hoče tisto deklico, ki ga je rešila. Najde jo v sosednjem kraljestvu
. Tako mlado deklico čaka smrt. Sestre ji hočejo pomagati. Prinesejo ji nož, s katerim mora zabosti princa, če hoče dobiti svoj ribji rep. A deklica tega ne more storiti, zato se ob sončnem zahodu spremeni v peno in se pridruži hčerkam zraka.
KRAJ: morje, kopno
ČAS: ni določen
GL. OSEBE: 6 morskih deklic, lepi princ, čarovnica…
PRIPOVEDOVALEC: tretjeosebni
SNOV: tveganje morske deklice
MOTIVI: morje, vihar, pena, nož

UMETNA PROZA
Bogomir Magajna: RACKO IN LIJA
ZGRADBA: knjiga je sestavljena iz 17 krajših zgodb. Te zgodbe lahko razdelimo na dve skupini:
" Na tiste, v katerih spremljamo Rackove dogodivščine
" In zgodbe, ki jih Racku in ostalimi osebami pripoveduje stric Jaka.
UREJENOST: vsaka zgodba v knjigi je pravzaprav samostojna. Zgodbe so razporejene tako, da izmenično nastopajo zgodbe o Rackovih pustolovščinah in zgodbe, ki jih pripoveduje stric Jaka.
ZGODBE O RACKU
Že iz naslovov teh zgodb je razvidno, da opisujejo Rackovo doživetje (Racko - zdravnik, vrvohodec, potapljač). Racko starosti primerno dojema svet odraslih. Zanimive osebe ali dogodke iz svoje okolice skuša vedno posnemati npr. zobozdravnika. Postati hoče "enakovreden član sveta odraslih", a mu to seveda ne uspe in je navadno zelo kaznovan. Zgodbe o Racku in Liji so večinoma opisi otroških iger, v katerih otroci posnemajo odrasle; a domišljija, igra postane pri tem resničnost. Včasih se Racko svetu odraslih približa le v sanjah. V sanjah lahko zaživijo njegove uresničene želje, a na koncu se vselej prebudi v resničnem svetu (po navadi vedno takrat, ko se znajde v brezupni situaciji).
Zgodba: RACKO ZDRAVNIK
Mama odpelje Racka k zobozdravniku. V čakalnici spozna Lijo, ki ga prestraši s predstavami o zobozdravniku. Zobozdravnica ga pregleda in mu izpuli zob. Potem Racko se igra zobozdravnika in skuša izruvati zob Lijinemu bratu. Usta mu splakne s črnilom, zob mu izruva s kleščami. Lijinemu bratu teče kri, mama pa Racka kaznuje, čeprav mu je hotel le pomagati.
ZGODBE STRICA JAKE
Stric Jaka pripoveduje zgodbe Racku in Liji. To so pravzaprav stričevi pripetljaji iz otroštva, spomini iz lastnih življenjskih izkustev ali pa je stricu te zgodbe pripovedoval že nekdo drug. Vse te zgodbe imajo okvir, v katerem nas pisatelj postavi v situacijo, ki sproži stričevo pripoved.
Značilnost stričevih pripovedi je vzgojnost. Družbene razmere povzročijo osebno tragedijo mladih junakov. Prikaz take tragedije v posameznih zgodbah vpliva na bralca tako, da se zave krivde. Magajna samo prikaže posamezne tragedije in ne pridiga, ne moralizira, katera pot vodi v novo, pravično družbo. Že s samim prikazom dejstev tako učinkuje na bralca.
Zgodba: ANANAS
Racko pripoveduje stricu o prepiru dveh učencev zaradi razbitega okna. Zavračala sta krivdo drug na drugega. Stric pove čisto nasprotno zgodbo. Dogaja se v Trstu, kjer so se revni in lačni otroci zbirali ob kanalu. Mario je eden izmed njih, mati ga je pretepala. Nekega jutra ukrade ananas in ga razdeli ostalim. Otroci zbežijo, vendar so jih policisti ujeli in obdolžili. Peter Lovrin pa je prevzel krivdo nase, zato so ga policisti pretepli.
OSEBE: prvošolček Racko in njegova starejša prijateljica Lija. Ostale osebe so še Rackova mama, stric Jaka in Rackovi prijatelji.
KRAJ: kraj dogajanja je Ljubljana, natančneje Opekarska cesta, kjer stanuje.
ČAS: ni natančno opredeljen. V zgodbah o Racku sedanji pripovedni čas, v stričevih zgodbah pretekli pripovedni čas.

Ivo Zorman: V SEDEMNAJSTEM
ZGODBA:
Špela Kalan je dijakinja tretjega letnika gimnazije. Začelo se je novo šolsko leto in plesi. Na ples je šla Špela s prijatelji. Tam se je prvič srečala s Smajkom. Prišlo je tudi do manjšega spora med njenimi in njegovimi prijatelji. V šoli si je pri Čikovih urah na klopi dopisovala z neznancem. Ko je ravno risala paglavca na klop, jo je pri tem zalotil profesor Čik. In bila je zapečatena. Dobila je negativno oceno in še pismo je poslal očetu. Zaradi tega pisma ji je oče naredil pridigo, ki se je nazadnje prevesila v prepir z mamo. Prepovedal ji je tudi izhode. Špela je spoznala dopisovalca. Bil je Aleksander Ocepek - Smajk. Tega fanta ni maral noben njen prijatelj. Njena prijateljica Flora je praznovala rojstni dan. Očeta ni bilo doma, mati pa ji je dovolila na zabavo. A Špela je srečala Smajka, skupaj sta oddala darilo za Floro in nato sta odšla na zabavo k Vnuku. Ko je morala domov, so se peljali z ukradenim avtomobilom. Ustavili so jih policisti, jih odpeljali na policijsko postajo. Špela je odšla domov s
spremljevalcem. Mati je bila ogorčena, oče pa ji je prepovedal vsakršen izhod. Imela je hišni zapor. Ko je imela pouk popoldne in je bila dopoldne sama doma, je k njej prihajal Smajk. Ko je prišel zadnjič, ji je govoril o svoji mladi mačehi. Okrog novega leta je bila Špela prepričana, da je noseča. Pomoč je najprej poiskala pri Smajku, a ji ni pomagal. Nato se je obrnila na prijateljico Floro. Le-ta je poiskala moškega, ki je Špeli naredil splav. Potem je Špela zbolela. Flora ji je ves čas stala ob strani. Špela v šolo ni hodila in skupaj jima je uspelo vse prikriti Špelinim staršem. Prišel je zadnji dan polletja in Špela je morala po spričevalo, ki pa je sedaj zelo slabo. Na takšno spričevalo sta njena starša negativno odreagirala. Oče ji je primazal nekaj klofut, nato pa sta z ženo odšla. Špela je ostala sama. Krvavela je in zaželela si je umreti. Najedla se je maminih uspavalnih tablet. Našel jo je oče in odpeljali so jo v bolnišnico. V bolnici se je spominjala dogodkov iz otroštva, ko je še živela pri tet
i Angeli. Veliko časa je preživela z Lukom, ki je prihajal na obisk k svoji rejnici Frančiški.
LIT. OBDOBJE: sodobna mladinska književnost
LIT. ZVRST: epika
LIT. VRSTA: mladinski roman
SNOV: prva ljubezen, prebujanje telesa in duha, prvi ljubezenski sestanki
TEMA: splav in poskus samomora
MOTIVI: klop smeha, pismo, ukraden avto, hišni zapor, splav, poskus samomora
GL. OSEBA: Špela
STR. OSEBA: Smajk, oče in mati, Čik, Flora
ZGRADBA: analitična
ČAS: od septembra do pomladi (od otroštva do 17. Leta)
KRAJ: mesto
PRIPOVEDOVALEC: prvoosebni
JEZIK: uporablja knjižni jezik, visoko normativen, izbran.

Lojze Kovačič: ZGODBE IZ MESTA RIČ-RAČ
ZGRADBA: 20 zgodb
Zgodba: PSST; VOLK JE V SOBI
Rokec se je zbudil zgodaj zjutraj, ko je še v sobi bila tema. Na svoji postelji je videl nekaj črnega in dolgega in mislil, da je to volk. Malo je poslušal in videl, da so to njegove naramnice. Nato je videl, kako ga gleda dvoje oči, ki se svetijo in spet se je prestrašil in smuknil pod odejo. Ko pa je postalo že svetlo, se je previdno splazil izpod odeje in zagledal v kotu ob oknu spet nekaj visokega, kosmatega in črnega na dolgih nogah. Od groze je smuknil pod odejo in zaspal. Zjutraj se je prebudil in ni opazil čisto nič drugega, kot velik cvetličnjak na stojalu, ki je bil babičin. Nato je vstal in napisal na list: v tej sobi nikoli ni bilo volka in ga tudi nikoli ne bo-to sem zapisal zato, če bi me še kdaj bilo strah.
OBDOBJE: sodobna mladinska književnost
KNJIŽEVNA ZVRST: epika v prozi
KNJIŽEVNA VRSTA: kratka fantastična pripoved - črtica
JEZIK: lep, očarljiv, pomanjševalnice, okrasni pridevki
SNOV: spoznanje, da ni volka
TEMA: strah
GL. OSEBA: Rokec
OSTALE OSEBE: njegov lik volka
KRAJ: Rokčeva soba
ČAS: zgodaj zjutraj
ZGRADBA: sintetična

Ela Peroci: ZA LAHKO NOČ (zbirka)
ZGODBA:
V mestu s sivimi hišami je živela Mojca s svojo punčko, ki je zapirala in odpirala oči. Nekega dne ji je padla z rok in je oslepela. Na to sta šli z mamo nest punčko popravit. Zunaj je deževalo in kjerkoli sta se ustavili, ni bilo uspeha. Izvedeli sta za frizerko, ki jih popravlja in sta šli k njej. Ko sta prišle ven iz salona, je zasijalo sonce, zato sta zavili v park. Prišle sta do belih stopnic in 4 psov, ki nikoli ne lajajo. Mojca jih je vedno pobožala. Ponavadi sta prišle do steze, ki vodi v gozd, le da danes ni bilo nobenega gozda, ampak so se stopnice nenehno dvigovale. Naenkrat se je pred njima razprostrlo mesto, kjer je bilo vse čudežno. Vse hišice so bile iz kocke in na njih so bila narisana sonca ali celo več sonc. Mojca in mama sta pozvonili pri hiši s tremi sonci, odprl je medvedek in jima povedal, da sta v Sončnem mestu. Nato pride še ven slepa srnica, ki ju je toplo sprejela. Ker sta bili premočeni, sta se posušili, dobili sta vročo čokolado. Medvedek je bil vesel, ker je bil prvič v družbi pra
ve mame, vsi otroci imajo mamo sonce. Pogovarjali so se o tem, kakšen je svet, ker si srnica ni znala predstavljati. Srnici je bilo dolgčas, ker so otroci bili v šoli, igrače pa so samevale. Mama je ni upala vprašati, kako je oslepela, zato ji je povedala o Mojčini punčki, ki je oslepela. Srnica si je želela iti z njima, da bi še njej pomagali. Ko se je že stemnilo, sta se poslovile in sta res vzele srnico zraven. Srnica je spala v Mojčinem naročju. Šli so mimo psov, ki nimajo jezikov. Ker je bilo že pozno, so bili oče in babica, ded zelo v skrbeh za njiju - nato so šli spat. Srnica je sedela pred ogledalom, kot Mojčina punčka v salonu in čakala, da bo spregledala naslednji dan. Mojca pa je sladko zaspala in vsem zaželela lahko noč.
OBDOBJE: sodobna mladinska književnost
KNJIŽ. ZVRST: epika - proza
KNJIŽ. VRSTA: kratka sodobna pravljica
JEZIK: preprost, pomanjševalnice, poosebitve živali, ponavljanje
SNOV: slepota punčke
TEMA: pot do frizerke, Sončno mesto, Mojčini prijatelji - igrače
MOTIVI: žalost, skrb za punčko, potovanje z mamo
GL. OSEBA: Mojca, punčka in mama
OSTALE OSEBE: frizerka, oče, ded, živali
KRAJ: mesto s sivimi hišami, Sončno mesto
ČAS: v enem dnevu
ZGRADBA: sintetična

Leopold Suhodolčan: RUMENA PODMORNICA
ZGODBA:
Šest najstnikov se odloči temeljito spremeniti razmere v njihovem trgu. Zato nekega dne pobegnejo od doma in se skrijejo v stari bajti sredi trga, ki je last starca Žameta. Starše skušajo s pismi prepričati o tem, da so pravzaprav pobegnili na morje, v resnici pa so jim prav pred nosom. Staro hišo, v kateri se skrijejo, krstijo za "rumeno podmornico". Pisker na svojo kitaro namreč nenehno igra pesem o rumeni podmornico, za nameček pa je tudi hiša v resnici rumeno prepleskana. Žigo določijo za poveljnika, kajti on je tudi pobudnik načrta, ki pa je sledeče: razmere v trgu že dolgo niso take, kot bi morale biti; župan nenehno obljublja mladinski dom in igrišče, a denar gre spet za kako gostilno, kegljišče, zato se najstniki odločijo, da bodo iz svoje podmornice pošiljali pisma, v katerih bodo opozarjali na te probleme. Pisma najprej pošiljali le svojim staršem, kasneje pa svoje ideje že uveljavljajo s pomočjo letakov. Poleg teh "splošnih" problemov pa se skuša vsak izmed njih soočiti tudi z lastnimi. Matija je b
il razredni blagajnik, a preveč zatopljen v knjige in premalo v blagajno, zato je ta kazala na koncu leta primanjkljaj. Ajda ima probleme z očmi, ki jo pretepa. A tudi starši se med njihovo odsotnostjo povežejo med seboj in sklenejo, da bodo upoštevali njihove predloge iz pisem. Kmalu Žamet tako zboli, da morajo po zdravnika. Starši medtem odkrijejo njihovo skrivališče. Ajda ostane sama pri Žametu in on ji narekuje oporoko, s katero zapušča svoje ozemlje mladini za gradnjo mladinskega doma. Potem jih najdejo starši. Medtem pa pride do obračuna pri reki. Dim grozi, da bo dvignil zapornice in povzročil poplave na trgu. Župan pa grozi z rušitvijo tega doma. Vse se dobro konča in mladina obljubi, da bodo pomagali pri delu.
OSEBE: Žiga, Marko, Pisker, Matija, Ajda, Dim, Žamet, starši
KRAJ: Poljane, rumena podmornica - stara bajta sredi trga
SNOV: nasprotje med odraslimi in otroci
TEME: hrepenenje, nasprotje med revnimi in bogatimi, ljubezen in umiranje
PRIPOVEDOVALEC: tretjeosebni, prepleta se z dialogi
ZGRADBA: sintetična, deloma analitična, ko izvemo za zgodbe posameznikov

Vitomil Zupan: POTOVANJE V TISOČERA MESTA
ZGODBA:
Tek je majhen fantek, ki zaide kot plen Zlomka v čudežni svet. Poleg njega Zlomek ugrabi tudi Zvezdico in Mihca, a je Tek edini, ki mu pobegne. Sledi mu do čudežnega mesta, kjer spozna dedka Tisoča in psa Bago. Tisoč mu razloži, da v njihovem mestu ne vedo, kaj je mamica, prav tako ne poznajo sonca, letnih časov in smrti. Teku se zdi vse to čudno. Čeprav v tuji deželi ni obupa, smrti in ni grdih stvari, si srčno želi nazaj k svoji mamici. Dedek Tisoč prikliče na pomoč druge dedke, da bi skupaj ugotovili, kako Teka spraviti domov. Tek hoče rešiti svoja prijatelja, ki ju je Zlomek začaral. Na čelu imata lunino znamenje, ki ga lahko zbriše le z Zlomkovo slino. Pri tem odkrijejo marsikatero modrost, ki so jo že pozabili. A Teka kmalu dobi Zlomek in mu ponudi prebivališče v svojem gradu. Ko Zlomek pripravi slavje, ga Tek prelisiči in dobi slino ter reši svoja prijatelja. Hoče ga celo imenovati za svojega naslednika. Tek spozna tudi Zlomkovega prednika ter njegovega prednika Usodovca, ki pa je zelo dobrega srca in
pravičen. Prav Usodovec najbolj vpliva na to, da se Tek poln novih spoznanj vrne domov. Pove mu, da je sedanji Zlomek sicer dober, a zaradi dolgega časa počne tudi slabe stvari. A Tek ima tudi sovražnika. To je Zlomkov pomočnik, ki se hoče polastiti Zlomkovega prstana, na koncu pa trdi, da je to hotel storiti Tek. Dečku stojijo ob strani dedki in Usodovec. Ko Tek že hoče z Zvezdico in Mihcem oditi iz Tisočega mesta, mu dedek Tisoč v imenu vseh dedkov podari veliko knjigo, ki jo bo Tek bral, ko bo velik. V njej je veliko pametnih misli. Vsi se odpravijo proti domu. Nenadoma Tek zasliši mamičin glas. Mamica je vsa presrečna, da se je njen fantek zbudil iz dolgega spanja. Tek je namreč plezal po kredenci in se udaril v glavo tako močno, da se nekaj časa ni zavedal. Torej je pustolovščine v Tisočem mestu v bistvu doživel v sanjah
MOTIVI: prijateljstvo, ljubezen, potovanje
IDEJA: dolgčas, napuh in sovraštvo so najhujši strupi, ki razjedajo človeško srce
TEMA: potovanje Teka in njegove dogodivščine, boj med dobrim in zlim
ČAS: ni točno določeno
KRAJ: realni in fantastični svet se soočita tako, da skozi vso dogajanje obstajata neodvisna drug ob drugega.
JEZIK: bogat jezik, veliko personifikacij, stalnih rekel, ironije, pomanjševalnice

Vid Pečjak: DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI
ZGODBA:
Drejčka hodijo ponoči obiskovat trije marsovčki, s katerimi se sčasoma spoprijatelji. Marsovčki so nekoliko nenavadnega videza: roke jim rastejo iz glave, namesto nosu imajo dve veliki luknji, okoli pasu nosijo zavezane kravate. A to Drejčka ne ovira, da ne bi postal prijatelji. Miš, Maš in Saš se vozijo v leteči cigari iz posebnega materiala. Za njihovenočne izlete ne vedo ne njihovi marsovski starši kot tudi ne Drejčkovi starši.marsovčkom zelo ugaja zemeljska hrana, zlasti marmelada. Hkrati pa se zelo čudijo, zakaj zemeljski starši tepejo starši in da je na zemlji toliko vojn. Vsega tega na Marsu ni. Na Marsu je namreč zakon, da morajo biti otroci veseli. Včasih, ko mu marsovčki postavljajo različna vprašanja, je Drejček v zadregi. Njegovi starši pa postajajo zaskrbljeni, ker razmišlja o rečeh, ki so zanj prezrele in pretežke. Drejček pa z marsovčki tudi veliko doživi, neke noči peljejo na luno, sedijo na raketi, odpeljejo ga celo k svojim staršem na Mars. Tam mu marsovski oče pove modrost, ko pravi: "Zemlj
a si sama kuje svojo bodočnost. Toda če se boste združili vsi, ki ljubite mir, vam nihče ne bo mogel vsiliti vojne".
KNJIŽ. VRSTA: fantastična povest oziroma sodobno pravljica
KRAJ: zemlja, Luna, Mars
ČAS: ni točno določen, zagotovo po drugi svetovni vojni, verjetno v letih, ko je nastala (60. leta)
OSEBE: Drejček, trije marsovčki, starši
SNOV:
TEMA:
IDEJA:

Polonca Kovač: KAJA IN NJENA DRUŽINA
ZGODBA:
Kaji mama nekega dne pove, da bosta z očkom živela ločeno. Kaja se mora doslej navaditi na nov način življenja. Očeta videva vsak teden, vendar se zaveda, da nič več ne bo enako, kot je bilo prej. Torkini dnevi, ko pride oče jo čakat pred šolo, skupaj se sprehajata, hodita na sladoled, v gledališče. A Kaji je pri srcu zelo težko. Poleg tega ji tudi bratec Matiček nenehno nagaja, a ga mama vedno zagovarja. Zdi se ji celo, da je sama kriva za ločitev staršev, a jo dedek kmalu potolaži, da to ni res. Nekega dne je bila Kaja zelo dobro razpoložena in vse se ji je posrečilo. Ker je bil prav torek, sta se dobila z očetom. Srečala sta mamo in skupaj so odšli v slaščičarno. Kaja je dobila občutek, da bi, če bi bila vedno pridna, mama in oče znova pobotala. Po pogovoru z mamo je uvidela, da sama na njun zdajšnji odnos ne more vplivati. Zgodilo se je, da ji je mama dala kuverto, v kateri je bil račun od vrtca za Matička. Kaja bi morala dati kuverto, kar je tudi storila. A oče ji je jezen vrnil kuverto in ji naročil, na
j jo vrne mami. Kaji je bilo strašno pri srcu. Bala se je, da bo mama jezna na očeta. Iz zagate jo je rešil dedek, ki je uredil vso zadevo. Kaja je včasih mami očitala, da zanjo sploh nima časa. Mama je zato sklenila, da bosta počeli, kar bo želela. Igrali sta Memory, ko ju je zmotil telefon. Mama začudeno ni dvignila slušalke. Rekla je, da je to njen čas in pri tem ju ne bo nihče motil. Sklenili sta, da si bosta odslej vsako soboto zvečer vzeli pol ure samo zase. Mama je besedo držala. Še več, kmalu sta si čas vzeli trikrat na teden.
OSEBE: Kaja, Matiček, oče in mati
KRAJ: Ljubljana
ČAS: ni točno določen
UREJENOST: vsako poglavje je naslovljeno.
MOTIV: ločitev, pismo, prepir, memory
TEMA:
IDEJA:

Slavko Pregl: GENIJI V DOLGIH HLAČAH
ZGODBA:
Prva zgodba: ZAČASNI LJUBITELJ GLASBE
Miha se naenkrat odloči, da bo postal glasbenik. Zato se z mamo odpravi v glasbeno šolo, kjer mu določijo, da bo igral es-klarinet, saj sam ni imel ideje, kateri inštrument bi igral. Po napornem začetku so sledili boljši časi, saj so Miho povabili celo v pihalno godbo, kjer je dobil tudi prvi honorar, ko so igrali na pogrebu. Ob privajanju in spoznavanju novih pravil, ki so bila zanj povsem nova. Na lepem pride novica, da se bodo udeležili tekmovanja pihalnih godb. Tja so se odpravili z vlakom, na katerem so se odvijali komični prizori: popivanje, pokvarjeni sendviči, igranje na postajah. Končno prispejo na prizorišče tekmovanja. Na dan "D", torej dan tekmovanja, se zgodi katastrofa. Konkurenčna godba namreč podari vsakomur izmed njih steklenico konjaka. Namen je, seveda jasen: opijaniti konkurenco. Sledi komičen opis, kako so pijani izvedli nastop zaradi česar so tudi izpadli. Nastop je nepopisno razočaranje in obžalovanje. Vendar se na koncu vse dobro konča, saj jim je bil omogočen krajši koncert na uvodnem
delu finalnih nastopov, kjer so pokazali, kaj dejansko znajo. Zgodba se zaključi z Mihovim razmišljanjem, kako pravkar zaključuje poglavje, ki se mu je reklo: "Miha gre v pleh, v njem igra, gre prvič od doma, premaga samega sebe, se poslovi od pleha in krene po drugih fantovskih stezah".
KNJIŽ. VRSTA: avanturistična proza
UREJENOST: 3 zgodbe
OSEBE: Miha, mami, glasbeniki
SNOV: uveljavljanje mladega človeka v družbi.
TEMA:
MOTIVI: glasbena šola, vlak, konjak, tekmovanje
PRIPOVEDOVALEC: tretjeosebni z besedno in situacijsko komiko

Kajetan Kovič: MAČEK MURI (slikanica)
ZGODBA:
Maček Muri se je prebudil in vstal, šel na zajtrk v krčmo Pri veseli kravi. Tam ga je že čakala, točajka Liza mu je postregla in ob jedači je prebral vse časopise. Nato pa se je odpravil v mesto. V mačjem mestu so same mačje stvari, kjer mački hodijo na trg. Pri brkatem Marku kupijo ribe, na občini dela Veliki maček župan. Dnevi v mestu so veseli in po mačjem okusu. Maček Muri stanuje v Vrtni ulici in ker je bil čas kosila, se je odločil, da bo povabil muco Maco. Ona je prava zaspanka, ki jo zbudi edino telefon. Najprej jo je poklical Miki, Mijalko, Pepe, Čombe. Po 10 uri se oglasi Muri in Maca sprejme povabilo. Muri je še prej šel na sprehod po mestu in gledal izložbe. Srečal je policaja Muclja in Maclja, ki sta peljala v zapor Čombeja, ker je oropal banko. Ko je šel mimo Mačje šole, so učenci peli Mačjo poštevanko. Muca Maca se je odpeljala v mesto z avtobusom. Med vožnjo je na streho priletel leteči maček Feliks, ki je padel z drevesa. Nato sta se Muri in Maca dobila in odšla na kosilo v gostilno Pri črnem
mačku. Na jedilniku je najboljša hrana, ki jo kuha glavni kuhar Žane. Po kosilu je Maca šla na obisk k Mici, ki je bila sama, saj je njen mož na službenem potovanju. Mici ima dva otroka, ki sta se igrala in Maci pripovedovala pesmice. Muri je šel s prijateljem gledat nogometno tekmo. Navijala sta za klub Mucek, ki je tudi zmagal. Na koncu pa je premišljeval, kaj bi napisal v Mačjo knjigo, saj je pisatelj in župan mu je naročil, da popisuje vse dogodke v mačjem mestu. Nato utrujen zaspi, dokler ga ne bo jutri zbudila budilka.
OBDOBJE: sodobna mladinska književnost
KNJIŽ. ZVRST: epika - proza
KNJIŽ. VRSTA: glasbena pravljica
JEZIK: pomanjševalnice, smešna imena, 6 pesmi med besedilom, okrasni pridevki
SNOV: dolgčas Murija
TEMA: kosilo z muco Maco, sprehod
MOTIVI: hrana, veselje, tekma, pisanje knjige
OSEBE: maček Muri, Maca; Liza, Marko
KRAJ: Mačje mesto
ČAS: en dan od jutra do večera
ZGRADBA: sintetična

Svetlana Makarovič: MAČJA PREJA
Zgodba: SMETIŠČNI MUC
Ko je ob 23. uri zasijala luna, je šel sivi muc na potep. Tekal je in skakal, se splazil v tujo hišo, kjer je ukradel velik kos mesa. Odšel je na streho in ga za dimnikom pojedel. Potepuško življenje ga je izučilo: "Jej, dokler imaš, meso je v želodčku najbolj na varnem!" Ker je bil presit in se mu ni več dalo tekati, se je samo sprehajal gor in dol in si eno zapel. Nekdo mu je zlil iz okna vodo, on pa je zapel še bolj naglas. Ko je petje zaslišal sosedov siamski muc, je stopil na teraso in ga začel opazovati. Sivi muc ga je povabil dol, vendar se je ta branil, ker je bil čist in okopan in ker je imel stroge gospodarje. Sivi muc se je smejal in mu pritrdil, da je bil sam pravkar deležen kopanja, ko mu je nekdo zlil vodo iz okna. Siamski muc je bil užaljen in mu je odgovoril, kako koristno je kopanje, nega in zdrava prehrana, ki jo dobiva. Sivi muc pa se je pohvalil, kakšen zrezek je pojedel danes in da nima gospodarjev, ki bi mu to branil, saj je le navaden smetiščni maček. Siamski muc pa se je začel hvaliti,
kako bogati so njegovi in kako je bil drag, zato oskrba ni zastonj. Sivi muc pa je malo pomislil in mu rekel: "Jaz nimam bogastva, imam pa svobodo, če ti to kaj pove, kar pa je več kot bogastvo!"
OBDOBJE: sodobna mladinska književnost
KNJIŽ. ZVRST: proza - epika
KNJIŽ. VRSTA: kratka sodobna umetna pravljica
JEZIK: okrasni pridevki, ponavljanje
SNOV: potepuško življenje mačka
TEMA: svoboda je več kot bogastvo
MOTIVI: lakota, užaljenost, ponos
OSEBE: smetiščni in siamski muc, ljudje, gospodarji
KRAJ: zunaj na ulici
ČAS: ob 23. uri
ZGRADBA: sintetična
UREJENOST: zbirka pravljic 7 poglavij

Svetlana Makarovič: VEVERIČEK POSEBNE SORTE (slikanica)
ZGODBA:
Aprilski dežek je rosil na Veveričji gaj. Šoja je vreščala novico, da je veverica Puhanka postala mama 5 mladičkov. Kričala je naokrog in veselili so se zajčki, miške. Puhanka je bila ponosna mama. Pomladni dnevi so tekli in veveričke so zrasle. Najkrepkejši se je splazil na vejo in začel skakati, nato so mu sledili še ostali. Najmlajši pa je čepel na veji. Ime mu je bilo Čopko in ni mogel skakati. Imel je tačko skrivljeno in tanjšo, pa ni mogel. Bil je žalosten, ker je bil sam na veji, medtem ko se drugi podili. Tolažili so ga vsi, tudi teta modra Replja, mama Puhanka pa je jokala, ker je imela Čopka najraje. Nato mu je kos obrazložil, da se je on naučil petja tako, da je poskušal znova in znova. Predlagal mu je, da naj poskusi peti in uspelo mu je. In res je Čopko je pel, kot nihče lepo, naučil se je marsikaj: seštevati lešnike, opazovati življenje ptic in rož... postal je najpametnejši veveriček v gozdu, postal je tako priljubljen, da so vsi hodili k njemu.
Izvirna slovenska slikanica, namenjena otrokom s cerebralno paralizo.
OBDOBJE: sodobna mladinska književnost
KNJIŽ. ZVRST: proza - epika
KNJIŽ. VRSTA: kratka sodobna umetna pravljica
JEZIK: preprost, okrasni pridevki, primera, pomanjševalnica, poosebitve, ponavljanje
SNOV: na svetu so tudi drugačni
TEMA: veveriček posebne sorte, sprejemanje drugačnosti
MOTIVI: materinstvo, veselje, posebnež, učenje
OSEBE: Čopko, ostali mladiči, živali
KRAJ: gozd - Veveričji gaj
ČAS: pomlad, april
ZGRADBA: krožna, ker je konec enak začetku

Svetlana Makarovič: KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI
ZGODBA:
V deželi Kosoviriji sta živela kosovirja Glil in Glal. Odločila sta se, da bota odpotovala tja, kjer še nista bila. Potovala sta na svojih žlicah, na katerih so zoreli paradižniki, da sta imela hrano vedno s sabo. Na njunem potovanju se jima je zgodilo marsikaj. Glili je požrl oblak, spoznala sta snežno sovo v Sovirji in krokodilčka v Krokodiliji. Med potjo je Glili izgubila žlico in naprej sta potovala na eni žlici. Vrabec jima je pokazal mesto, v katerem so živeli ljudje. Kosovirja je najbolj zanimalo, kakšni so človeški mladiči. Ker so bili zelo glasni in so ju vsi hoteli imeti, sta se komaj rešila. Nekaj časa sta se vozila na krilu letala in padla z njega naravnost v Kosovirijo.
OBDOBJE: sodobna mladinska književnost
KNJIŽ. ZVRST: proza - epika
KNJIŽ. VRSTA: fantastična pripoved
JEZIK: pomanjševalnice, okrasni pridevki
SNOV: radovednost kosovirjev
TEMA: potovanje po različnih deželah, kosovirja spoznata različne človeške značaje, ki jih imajo živali na njuni poti
MOTIVI: srečanje z oblakom, prijazen krokodilček, strupen pajek, otroci
OSEBE: Glil in Glal, snežna sova, krokodilček,
KRAJ: dežela Kosovirija, Sovirija, Krokodilje mesto, mesto
ČAS: jasno mrzlo zimsko juro
ZGRADBA: sintetična

Bogdan Novak: ZVESTI PRIJATELJI; GOZDNI SAMOTAR
ZGODBA:
Laci določi, da bodo odšli v gozd, kjer se bodo naučili preživetja v naravi. Uroš je zmeraj lačen in kmalu poje svojo zalogo hrane. Laci jim pripravi pravo pojedino iz gob in različnih zelišč. Nekega dne opazijo v bližini volka, ki ga pes Hani poskuša pregnati, ob drugem srečanju pa mu sledi. Luka je zbolel. Volk pripelje Hanija do neke koče iz lubja, kjer živi gozdni samotar Filip. Le-ta pozdravi Luko s svojimi zelišči in nato prosi prijatelje, da nikomur ne povejo zanj. Laci ga sprašuje, zakaj je v gozdu in izve, da je pobegnil pred zakonom, saj so ga po krivem obtožili poneverbe. Doma je pustil ženo in sina Roka. Laci in prijatelji Filipu obljubijo molk, toda Laci vseeno obišče Filipovo družino, s tem vznemiri ženo. Rok pa mu pove, kje je delal oče in česa so ga obtožili. Seveda se prijavijo za poletno prakso tehnične vzgoje v tovarni koles, kjer je bil Filip zaposlen in s pomočjo delavcev ter Lacijevega prijatelja policista odkrijejo pravega krivca. Z Rokom se odpravijo v gozd k Filipu, ki sprva prestraše
n zbeži, ker niso držali obljube. Nato pa se vrne in izve veselo novico, da so oprali njegovo ime in se lahko vrne v mesto k svoji družini.
OSEBE: Laci, Uroš, pes Hani, Luka, Filip, Rok
KRAJ: Ljubljana, gozd južno od Ljubljane
ČAS: počitnice
SNOV: pustolovščina zvestih prijateljev
TEMA: počitnice v gozdu
MOTIVI: samotar, pomoč, bolezen, tovarna

Bina Štampe Žmavc: BAJKA O SVETLOBI
ZGODBA:
Pisateljica Svetka je zaman čakala na pravo pravljico. Svečka na njeni mizi je rekla, da bo poslala prijatelje, ki ji bodo pripovedovali svojo zgodbo. Prišli so vila Lučka, čarovnik Sij in ptič Plamenec. Pripovedovali so zgodbo o Lučkovem mestu izgubljene svetlobe. Najprej je luč svetila vštric s koraki ljudi, a s stoletji so se ljudje luči tako navadili, da so jo s pritiskom na stikalo prižigali tudi, ko to ni bilo potrebno. Stare svetilke so tonile v pozabo. Pozabili so celo na sonce. Na srve pa jim je legla senca pozabe. Senčne lise so se večale. Pozabili so na vilince svetlince, ki so morali oditi, prišli so temninci. Noči so bile zmeraj daljše, rasla je hudobija. V sirotišnici sta nekega večera Akec in Lucija in zagledala Slednika in prišli do starca Florjana, ki je v rokah držal svečnik. Zdaj se je pisateljica zavedala, da mora napisati pravljico o svetlobi. pIsati je začela o nadaljnih dogodkih Akca in Lucije. K njima so prišli prejšnji pisateljičini obiskovalci, ki so ju nagovorili, da morata znova na
jti svetlobo. Pri tem sta morala s Florjanom skozi predore teme. Paziti sta morala, da jima ne bi temnici odvzeli njune avre. Rešiti so morali vrsto ugank, pri tem so jih ovirali veščura Arnulfija, demon Prepodnik in Groblja. Uspešno so rešili vse uganke in predor je postajal vedno bolj svetel. Otrokoma je uspelo rešiti Lučkovo, ki je spet zasvetila v svetlo.
OSEBE: pisateljica Svetka, Akec, Lucija, Florjan
KRAJ: Lučkovo
ČAS: ni točno določen
PRIPOVEDOVALEC: tretjeosebni
ZGRADBA: sintetična, ko pa vilinci razlagajo, kako je bilo v Lučkovem, je analitična.
UREJENOST: pravljica je vložena v okvirno Svetkino zgodbo. Je bajka, saj nastopajo tudi nadnaravna bitja.

Dim Zupan: TRIJE DNEVI DREKCA PEKCA IN PUKCA SMUKCA
ZGODBA:
1. dan: bila je sobota in DP in PS sta šla ciljat ribe z mostu. PS je imel vedno obe roki v žepu, DP pa je vedno vrtal po nosu; bila sta nerazdružljiva prijatelja. Med potjo sta srečala mačka Florija, ki je vedno preganjal Fifkota. Tu in tam je v njuno pravljico prišla Nikica in se je rada vtikala v fantovske zadeve. Rada je imela živali in se z njimi pogovarjala. Srečala sta tudi Kušarja z njegovim konjem Murnom in se kdaj pa kdaj z njimi popeljala. Nikici se je pridružila še Tina, ki je tudi sama imela svojo pravljico. DP je svoje ime dobil, ko mu je pod mostom spodrsnilo na dreku. To je bilo bojno ime, ki mu ga je dal PS. Med svojimi dogodivščinami fanta hranita pajka Heriberta z muhami, se bojevala v frcanju = prdenju z Tevžem in Tinetom, ki sta bila njuna sovražnika. In ravno v tem boju je zmagal PS in dobil to ime od DP. Ob teh bojih sta bila tudi dekleti. DP in PS sta kovala maščevanje proti debelemu Tonetu in manekenu Jožetu, ki sta predrla Andrejevo žogo. Rada sta ju zafrkavala in tako sta ju spravil
a vse do reke, v kateri sta se okopala v blatu.
2. dan: nedelja. DP je bil zmenjen s PS in zato je zjutraj hotel čimprej pobegniti mimo mame, ona pa ga je ustavila z zajtrkom. Po vztrajnem prepričanju mu je uspelo oditi in prav tako je PS komaj ušel, saj je bila na obisku teta s pingvinom Tončkom. Tako kot vsak dan sta se šla potepat. Danes sta skakala po kvadratih miže, lovila sta žabe, delala pasti iz trave. Vmes je vstopila Nikica in ju spet zmerjala, da sta poredna. Obiskala sta Prijatelja, ki sta mu pomagala spravljati seno, on pa jima je v zameno pripovedoval štose iz vojnih časov. Spotoma sta zavila na zabavo k Andreju in tam se važila z ujeto žabo, pekli so palačinke, nato pa je vseeno Nikica odnesla žabo na svobodo. Nato so zunaj igrali igro s klobukom in granitno kocko, kateri so nasedli maneken in gospa Drobničeva. Ko je bilo pozno, so šli nekateri domov. Nadaljevala sta igro z denarnico in nasedel ji je Brane, nazadnje pa še Polde in Luka, ki sta bila pijanca. DP in PS sta vedela, da bosta tepena, ker je bilo pozno in sta še stavila za frnikole
, kdo jih bo dobil več.
3. dan: bil je ponedeljek. Fanta sta bila sama, ker so bili starši v službi, šolo pa sta imela popoldne. Zato je bil spet to njun dan. Vendar sta se oba vstala v strahu, da sta izgubila stavo, ker nobeden od njiju ni bil tepen. ko pa sta to ugotovila, sta se smejala. Zmenila sta se pri DP, kjer sta lenarila, nato sta odšla k prijatelju. Spet ju je obiskala Nikica, ki je danes hotela opazovati naravo in jo tudi je in sicer v Becirku. Rešila sta jo pred strašnim manekenom, ker je sedela pred njegovo hišo, pa tudi sama se je poskušala braniti z besedami. Ko sta šla dalje sta pogledala kosjo družino, ki je imela mladičke. Prišli sta dekleti in ker so se začeli prepirati, sta iz pravljice za vedno izstopili. V šoli sta bila vprašana in dobila petice. Potem je bil sestanek, kako bodo zbrali denar za Andrejevo žogo. Odločitev je bila, da ukradejo Drobniču psa in ko bo zanj razpisal nagrado, ga vrnejo in kupijo novo žogo.
OBDOBJE: sodobna mladinska književnost
KNJIŽ. ZVRST: realistično avanturistična proza
KNJIŽ. VRSTA: prva svetovna pravljica
JEZIK: preprost, sočen, duhovit, veliko humorja, poosebitve, ponavljanja, neobičajne besede
SNOV: prijateljstvo je največja vrednota
TEME: dogodivščine, prijateljstvo, hrepenenje
MOTIVI: sreča, prijateljstvo, sovraštvo, tekmovanje, žoga
OSEBE: DP, PS, prijatelji in sovražniki
KRAJ: šola, igrišče
ČAS: trije dnevi med šolskim letom: sobota, nedelja in ponedeljek
ZGRADBA: sintetična

Desa Muck: LAŽNIVA SUZI
ZGODBA:
Glavna junakinja Suzi hoče iz življenja narediti pravljici, sama pa postati lepa, izkušena, priljubljena. Njena največja slabost je laganje. V OŠ na začetku nasedajo njenim lažem o lepem stanovanju, očetu diplomatu in mami. To traja vse do tistega trenutka, ko sošolka Ana gre k njim na obisk. Od takrat sošolci ne nasedajo njenim lažem in jo izločijo iz družbe. Na zaključnem izletu se Suzi zagleda v Zorana, čeprav je on zaljubljen v Ano. Ko Suzi to izve, gre s starejšim fantom v drug disko. Tone jo zvleče v njegovo sobo in ji tam vzame nedolžnost. Razredničarka Pirnatova je zelo v skrbeh, zato ji mora Suzi povedati prav vse. Med poletnimi počitnicami je Suzi zatopljena v svojo sobo in prezira medicinske knjige. Nekega dne pride na obisk Pirnatova in jo prisili, da gre drugi dan na ginekološki pregled. Zdravnik Suzi pove, da ni noseča. Vsa srečna odide domov in čaka na novo šolsko leto. Prvi dan v šoli ugotovi, da sedi skupaj z najboljšo prijateljico Hedviko iz OŠ. Suzi se vpiše v dramski krožek, kjer spozna Ma
tjaža. Kmalu se zaljubita in postaneta par. Matjaž ne ve nič iz njene preteklosti, a bi rad izvedel. Ko mu to pove Ana, Matjaž zapusti Suzi. Še isti dan ji umre oče, sama pa skuša narediti samomor. Reši jo mama. Suzi pristane v bolnišnici, kjer počasi okreva. Z Matjažem se spet zbližata, sama pa začne spet lagati, a le drobne laži.
OSEBE: Suzi, Ana, Zoran, Matjaž, učiteljica Pirnat
KRAJ: Ljubljana, Most na Soči, Kranjska Gora, Bled, Bohinj
ČAS: konec 8. razreda, počitnice, šolsko leto v gimnaziji
TEMA:
SNOV: želja po vključitvi v družbo
IDEJA: tudi laž ima kratke noge
MOTIVI: laganje, prijateljstvo, ljubezen, poskus samomora

Janja Vidmar: PRINCESKA Z NAPAKO
ZGODBA:
Fatima je učenka, ki je s svojo družino pobegnila pred vojno v BIH. V Mariboru živijo ilegalno v neki zatohli, temačni kleti. Družina je številčna, po vrhu pa je mati spet noseča. Fatima ni priljubljena v šoli, rada tudi krade, ker si drugače ne more privoščiti. Pri enem takem podvigu, jo zaloti učiteljica biologije Kodrlajsa, ki jo povabi na obisk, kjer Fatima spet krade. Sreča tudi prelepega fanta s čudovitimi očmi, v katerega se zaljubi. Ugotovi, da je Kodrolajsin sosed, sin bogatega poslovneža Gorenca, in da si marsikaj privošči. Tako pristane na njegovi zabavi, kjer je tudi fant Palma, ki jo je nekoč hotel posiliti, vendar mu je pobegnila. Na tej zabavi jo Adam opije in jo spravi v posteljo. Vzame ji nedolžnost, kar zanjo kot muslimanko pomeni konec. Fatima vedno pogosteje šprica pouk, zanosi. Ko to pove doma, se oče odloči za krvno maščevanje. Očetovi znanci napadejo Adama in mu prerežejo vrat, vendar preživi. Kodrolajsa stoji Fatimi veš čas ob strani. Po napadu se oče ne vrne več domov, mati doživi spo
ntani splav, ki jo skoraj stane življenja. Odvzamejo ji maternico. Po Fatimo pride boter iz Nemčije in jo odpelje s sabo. Zagotovi ji, da bo imela pred njim mir, ker ima že več ljubic. Njen oče jo je namreč hotel dati botru za ženo. Poslovi se od Kodrolajse in jo prosi, naj pozdravi Adama v njenem imenu.
OBDOBJE: sodobna mladinska književnost
KNJIŽ. ZVRST: mladinski roman
ZGRADBA: sintetična in retrospektiva
OSEBE: Fatima, teta Anđa, Adam, Kodolajsa, oče in mati
KRAJ: Maribor, nekaj dogodkov iz BIH.
ČAS: druga polovica 90-ih. Dogaja se meseca decembra, čas pred božičem do februarja naslednjega leta.
TEMA: rasizem in nestrpnost v Sloveniji, položaj beguncev in njihovi problemi, boj za preživetje in želja po boljšem življenju
SNOV: življenje deklice Fatime, odnos ljudi do beguncev, prikaz življenja v OŠ
MOTIVI: dekleta, mladost, drugačnost, nosečnost, revščina, tujina, maščevanje, alkohol
JEZIK: preprost, sleng, balkanizmi, okrasni pridevki, metonimija, sinekdoha, stalna rekla
PRIPOVEDOVALEC: tretjeosebni

Goran Gluvić: BRCANJE Z GLAVO
ZGODBA:
Rudi in Luka se z žogo igrata nogomet na igrišču NK Hermes, kjer ju zaloti Majster, ki skrbi za travo na igrišču. Fanta pobegneta, a se vrneta po zaplenjeno žogo. Tam naletita na g. Bukovyja, ki ju povabi na trening.. tako postaneta kadeta NK Hermesa. Luka o tem z veseljem pove doma, Rudi pa pove le mami, saj je oče strasten navijač NK Sloga. Treningi so bili naporni, a trud je bil poplačan z zmagami. Gospod Maksim, direktor NK Sloga, je na vsak način poskušal uničiti in prevzeti NK Hermes. Uporabljal je nepoštene metode kot je podkupovanje sodnikov, a mu ni uspelo. Pred zadnjo tekmo sta Half in Bek ugrabila Rudija, njegovega psa in Luko, ker Maksin ni hotel, da bi igrala, saj sta bila najboljša igralca. Vendar sta fanta ugrabitelja prelisičila, saj sta jima povedala, da se tekma začne ob 11h in naj ju izpusti. Izpustili so ju ob 13.30, tekma pa se je začela ob 14h. še pravočasno sta prišla na tekmo in svoje moštvo popeljala do zmage. Na tekmo je prišel tudi Rudijev oče, ki je postal navijač Hermesa. Jesenski
naslov je dobil NK Hermes, spomladi pa je bil dolgčas, ker so vedno zmagovali in osvojili kadetsko državno prvenstvo.
OSEBE: Rudi, Luka, Majster, Bukovy, Maksim
KRAJ: mesto, nogometno igrišče
ČAS: poletje in jesen
TEMA: ljubezen do nogometa, želja po zmagi
SNOV: športna avantura
IDEJA: s pravičnostjo prideš daleč

Pimož Suhodolčan: KOŠARKAR NAJ BO!
ZGODBA: 34 poglavij z naslovi
Ranta, zelo velik fant, je bil zelo len. Zjutraj je s težavo vstal, vedno ga je morala buditi mama. Najrajši je imel fižol. Neko jutro je pozvonil na njihova vrata sošolec Smodlak. Prišel mu je povedat,da ga učitelj telovadbe Salta vabi na telovadbo. Čez dve uri Ranti uspe priti do telovadnice. Odločil se je, da bo igral košarko. Enkrat ponoči mu uspe zadeti prvi koš v življenju. Zaradi košarke se je Ranti spremenilo tudi življenje. Najprej sta s Smodlakom pospravila sobo, zloščila čevlje. Zakaj? Da je dobil čisto pravcato žogo. Kmalu je začel trenirati. Vsako jutro je sam zgodaj vstal in pretekel pot do mlina in nazaj. Ranta je vedno bolj in bolj treniral. Na prvi tekmi je sicer dal avtokoš, ampak nič zato, saj še takrat ni poznal košarkaških pravil. V šoli je dobival same enice, zaljubil pa se je v sošolko Metko. Na drugi tekmi je Ranta zelo dobro igral, dosegel je veliko točk, dokler mu ni nasprotnik podstavil noge. Tako je pristal v bolnišnici. Ker pa ni imel nobenega dela, ga je Metka prisilila, da se je
začel učiti in tako dobival boljše ucene. Ranta je praznoval rojstni dan in sprejmejo ga v ekipo članov. Trener Mirt jih zelo preganja, ampak fantje so odločeni, da bodo letos prvaki. Odločilna tekma je zelo naporna, vendar zmagajo.
Športna avanturistična pripoved.
OSEBE: Ranta, Smodlak, trener, soigralci
SNOV: športna avantura
TEMA: ljubezen do košarke, prijateljev in do Metke
MOTIVI: žoga, padec, tekma, zmaga
KRAJ: šola, telovadnica
ČAS: ni točno določen
PRIPOVEDOVALEC: tretjeosebni

Maja Novak: MALE ŽIVALI Z VELIKIH MEST
ZGODBA: 3 poglavja, vsaka je samostojna zgodba.
1. ČUDEŽNO ODRAŠČANJE MALEGA KOZIMA
Kozima, morski prašiček, živi pri tiskarju Bartolomeju, ki zelo lepo skrbi zanj. Kozima zna brati in pisati. Tega se je naučil od tiskarja (iz pol, ki mu jih je polagal v kletko). Kozima je mislil, da je verjetno mogočni lev ali kaka druga plemenita žival, a ko se pogleda v ogledalo, ugotovi, da je morski prašiček. Od tega trenutka se žre in ni več vesel. Bartolomej ima tudi prijatelja v ječi. Ker je GG zelo osamljen, mu podari Kozimo. GG mu pripoveduje o veselih trenutkih svojega življenja. Kozima se odloči, da ga bo rešil. Ko pride ječar, se naredi mrtvega. Ječar misli, da ima kolero. Ves obupan pobegne iz ječe. GG se tako reši, gre k Bartolomeju in odide. Kozima zdaj ves srečen živi pri tiskarju in z veseljem je svojo najljubšo hrano - peteršilj.
2. AVRELIJ, GAJA IN PLAMEN TISOČERIH MISLI
Lučka je dobila zlato ribico na stojnici. Kasneje je kupila akvarij in drugo zlato ribico Gajo. Pod Lučkovim stanovanjem je stanovala Urša, ki je imela zelo bogate starše. Za enajsti rojstni dan ji je oče kupil prstan s kamnom, imenovan Plamen tisočerih misli. V mestu se je potikal tudi tat. Tega dne so okolico obkolili policisti, a tat jim je vseeno pobegnil. V Lučkino stanovanje, v akvarij, je skril dragoceni kamen, zato ga niso našli. Policisti so obljubili ogromno denarja. Avrelij in Gaja pa sta iz kamenčkov zidale "gradove". Gaja pa se je nekega jutra začela daviti, saj je imela v ustih kamen in tako je Lučka dobila dragoceni kamen.
3. POUČNA PRILIKA O POGUMNEM VRABČKU
Vrabček Ciril je neko noč priletel h kamnitemu zmaju "odtočnemu žlebu" Filipusu, ki je bil tako žalosten. Želel si je namreč, da bi vsaj enkrat v življenju poletel in si sam ogledal prečudovito mesto. Ciril mu obljubi pomoč in gre k mucu Grigoriju, ki zna čarati. Tako se Filipusu izpolni želja.
OSEBE: živali
KRAJ: velika mesta
ČAS: ni določen

Feri Lainšček: MISLICE
ZGODBA: 10 pravljic s čarom in izročilom ljudske pravljice.
Mož in žena sta živela v leseni hišici s svojimi 7 otroki. Vsi so odšli od hiše, le Jerica je ostala doma. Starša sta jo priganjala, da večno ne bosta živela in da naj gre služiti. Zgodilo se je, da je grof razpisal delovno mesto za gosjo pastirico. Jerica je odšla s svojo gosko. Opazil jo je glavni pastir in jo izbral, ker je tiho stala vstran od množice. Sedem dni je morala pasti 77 gosi in če eno izgubi, bo morala 1 leto pomivati posodo. Vse gre po maslu le šesti dan zvečer pride glavni kuhar in si zaželi eno gos, ki bi jo rad jedel grof. Po dolgem prigovarjanju mu izroči, vendar le pod enim pogojem, da bo celo pot tiščal nos goski pod rep, da ji črede ne bi pregnal. Jerica je vseeno imela 77 gosi, ker je svojo dala v čredo. Ko pastir zjutraj prešteje gosi, se ne more načuditi in je prepričan, da se je zgodil čudež. Jerica mora opraviti še drugi test. Grofu pa ni šlo v glavo, kako je možno delati čudeže. Vsak dan jo je hodil obiskovat in se spoprijateljila. Ko mu je nekega dne povedala svojo skrivnost, se
je grof začel smejati na ves glas. Vzel jo je za ženo in na njeno željo niso jedli gosi.
OSEBE: Jerica, grof, njeni starši, glavni pastir
KRAJ: podeželje, grad, grajsko dvorišče
ČAS: odraščanje in življenje Jerice
TEMA: Jerica ni želela zapustiti doma, ko odide je postala grofica
MOTIV: čudež, delo, poroka, grofov smeh
SNOV: ljudska
PRIPOVEDOVALEC: tretjeosebni

Carlo Collodi: OSTRŽEK
ZGODBA: 36 poglavij (7 po naslovih, dalje pa zgodba)
3. poglavje: Pepe je prišel domov in takoj začel izdelovati lutko. Ime ji da Ostržek. Naredi ji oči, lase. Naenkrat začnejo oči buljiti vanj. Ko ji izdela noge, se lutka začne gibati in pobegne v mesto. Pepe ga le najde in mu navije ušesa. Drugi ljudje so tako sočustvovali z Ostržkom, da je moral Pepe v zapor.
ZVRST: proza
VRSTA: pripoved
ZGRADBA: sintetična
OSEBE: Pepe, Ostržek, ljudje, policaj
SNOV: življenje Ostržka
TEMA: nevšečnosti in naivnost Ostržka
MOTIVI: lutka, laži, obljube
ČAS: ne moremo določiti
KRAJ: mizarjeva delavnica
JEZIK: poosebitve, premi govor, ukrasni pridevki, pomanjševalnice

Enid Blyton: 5 PRIJATELJEV: LETALA V VIHARNI NOČI
ZGODBA:
5 prijateljev se med majskimi počitnicami odpravijo na Klobučji vrh. Tam se dogajajo skrivnostne stvari. Obiščejo Metuljo farmo, kjer srečajo starko, ki jo sin pretepa in misli, da so vsi ljudje hudobni, tako da jih sprva nažene. V viharni noči slišijo ropot letal in Timmy močno laja. Pred viharno nočjo so v gozdu srečali metuljarja Bresta, za katerega se kasneje izkaže, da sploh ni bil on. Z letalom naj bi pobegnila Tobyjev bratranec Jeff in njegov kolega iz službe. Vendar je 5 prijateljev pomagalo razrešiti zgodbo. Neko noč so se odpravili raziskovat Metuljevo farmo. Tam so videli starkinega sina, kako se prepira z nekim moškim in od njiju želi denar. Oba sta bila tepena. Sin vrže kamen v okno in tedaj jih zaloti sin Dicka, Juliana in Tobyja. Ker vedo preveč in se grejo skrivalnice, jih spustijo. Vse to povejo Tobyjevemu očetu in ta obvesti policijo. Tobyjevemu mlajšemu bratu uide pujsek. Ko se pujs končno vrne, nosi na sebi težko berljivo sporočilo. Vsi se odpravijo tja in Timmy najde pujsovo sled. Starkin
ega sina in namišljenega Brenka so zaprli, pilota pa rešili.
VRSTA: pripoved
OSEBE: 5 prijateljev, Toby, pilot, ugrabitelj
ČAS: majske počitnice
KRAJ: okolica Metuljeve farme
SNOV: otroška radovednost, želja po razburljivih dogodkih
TEMA: prijateljstvo
MOTIVI: letalo, radovednost, zvestoba, ugrabitelji
ZGRADBA: sintetična

Erich Kastner: EMIL IN DETEKTIVI
ZGODBA:
Emil živi sam z mamo v hišnem stanovanju. Je zgleden dečko, rad pomaga mami, celo pomiva tla, kar ni delo za dečke.razume mamin socialni položaj, je precej bolj odrasel in premišljen kot ostali otroci njegove starosti. Zgodba se začne zapletati, ko Emil med počitnicami z vlakom odputuje k sorodnikom v Berlin. Skrbno spravi denar in si sam nese kovček. Ko na vmesni postaji vsi izstopijo, ostane z njim le možak s klobukom. Emila vožnja zelo uspava, pa čeprav se trudi ostati buden, začne sanjati hude sanje. Sanja, kako se vlak ovije okrog nebotičnika in lokomotiva lovi rep vlaka. On skoči iz vlaka in v tem trenutku se zbudi. Takoj seže v žep, vendar otiplje samo kuverto. Takoj ve, da ga je oropal sopotnik. Seveda ne izstopi na pravi postaji, kjer ga čakata babica in sestrična, ampak zasleduje tatu, tako da ga ta ne opazi. Zelo pogumno in premišljeno dejanje. Brez denarja tatu spremlja na tramvaj. Nek mož mu plača vozovnico. V Berlinu sreča dečka in on takoj organizira. Okoli Emila se naenkrat zbere okrog ducat o
trok. Porazdelijo si naloge in vse izpeljejo kot pravi profesionalni detektivi. Zasledujejo ga v gostilni, čakajo pred hotelom, celo en deček se je preoblekel v liftboya in tako izvedel, kdaj tat odhaja iz hotela. Babici napiše pismo, da bo prišel, kakor hitro bo mogel. Sedaj je treba dobiti še denar nazaj. Ko tat hoče vložiti denar v banko, se oglasi Emil in mora samo prepričati bankirja, da je denar res njegov. Spomni se, da je denar spel z bucko. Seveda to takoj ugotovijo, vendar si tat nenehno izmišlja izgovore. Končno pride policija in vrnejo Emilu denar. Tat je spoznan za krivega in ugotovijo, da je oropal že več bank. Emil dobi tudi 1000 DM nagrade, ker je ujel tatu. Mati je v skrbeh, ker ji sin še ni poslal dopisnice. Odpravi se v Berlin, kjer najde sina.
ZVRST: pripoved
KRAJ: Berlin, na vlaku, hotel
ČAS: počitnice
OSEBE: Emil, tat, otroci, policija, mati
SNOV: Emilovo otroštvo
TEMA: Emilovo potovanje in srečanje s tatom
MOTIVI: kraja, strah, prijateljstvo
ZGRADBA: sintetična
JEZIK: nekaj tujih imen

Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA
ZGODBA: 3knjige. Prva knjiga ima 11 poglavij.
PIKA ZAČNE HODITI V ŠOLO
Tomaž in Anica sta se vsako jutro okoli osmih odpravila v šolo. Morala sta mimo vile Čira Čara in hrepeneče gledala, kako Pika uživa na svojem vrtu. Pomislila sta, da bi bilo dobro, če bi vsi trije skupaj hodili v šolo. To sta ji predlagala in ji predstavila šolo z najlepše strani. Pika je spoznala, da bo, če bo hodila v šolo, lahko imela počitnice, ki jih drugače nima. Sklenila je, da pojde v šolo, a ob osmih je bilo prezgodaj. V šolo je odšla ob desetih s svojim konjem. Pognala se je v razred in sedla v klop, ne da bi prej kaj vprašala. Učiteljica ji je zaželela dobrodošlico. Hotela je odkriti, koliko Pika že zna. Vprašala jo je seštevanje, a ji je Pika odvrnila, da bi to ona morala že vedeti. Zato sta z računanjem končali. Učiteljica je poskusila z abecedo. Pokazala ji je ježa in črko j. Pika je trdila, da je to narobe palica z manjšim drekcem na vrhu in se spraševala, kaj ima jež opraviti s tem. Ob črki k je povedala zgodbo o tem, kako se je spopadla v Indiji s kačo velikanko. Zdaj je učiteljica poskusila
z risanjem. Čez čas je opazila, da Pika riše po tleh. Svoje dejanje je pojasnila z razlago, da svojega konja ne more stlačiti na list papirja. Učiteljica je ostale učence poslala ven in ji povedala, daje razočarana in žalostna. Pika se ji je opravičila. Za slovo je učiteljici podarila zlato uro. Še pred odhodom pa je ostalim razložila, da v Argentini je več počitnic kot šolskih dni in med poukom jedo bombone, učiteljice pa jim jih odvija iz papirčkov. Nato je odjezdila domov.
OSEBE: Pika Nogavička, učenci in učiteljica, konj
KRAJ: vila Čira Čara, šola
ČAS: čas šole
SNOV: Pika gre prvič v šolo
TEMA: Pikina radovednost, neprimerno obnašanje
MOTIVI: konj, seštevanje, abeceda, papir, zlata ura
JEZIK: okrasni pridevki, premi govor, primera ali komparacija
ZVRST: umetna proza
VRSTA: pripoved
ZGRADBA: sintetična in analitična

Alan Aleksander Milne: MEDVED PU
ZGODBA: 10 poglavij, vsako poglavje je neke vrste zgodba.
2. poglavje: V KATEREM GRE PU NA OBISK IN PRIDE V ZAGATO
Medved PU se je nekega dne sprehajal po gozdu in brundal pesmico. Prišel je do peščenega brega, v katerem je bila velika luknja. V tej luknji pa je živel zajec. Pu se povabi na obisk in zleze v zajčjo luknjo. Zajec ga seveda pogosti. Ker pa Pu zelo rad je, postane tako debel, da ne more več ven. Zajec ga hoče potisniti, a ne gre. Zato gre po Christoperja Robina, ki odloči, da mora Pu shujšati. Pu mora ves teden hujšati, zajec pa na zadnjih šapah suši brisače. Po enem tednu Puja spravijo iz luknje. Hvaležno je pokimal prijateljem, si veselo zabrundal in nadaljeval svoj sprehod po gozdu. CR pa ljubeče pogledal za njim in zamrmral: "Neumni star medo!"
ZVRST: proza
VRSTA: povest
ZGRADBA: sintetična
OSEBE: medved Pu, zajec, Christoper Robin
KRAJ: gozd natančneje zajčja luknja
ČAS: ne moremo točno določiti
SNOV: Pujeve dogodivščine s prijatelji v gozdu
TEMA: prijateljstvo med gozdnimi prebivalci
MOTIVI: prijateljstva, požrešnosti, dobrote,
JEZIK: premi govor, pomanjševalnice, vzkliki, poosebitve

Antoine de Saint Exupery: MALI PRINC
ZGODBA:
Mali princ prihaja iz stereoida B 612, ki je komaj večji od hiše. Doma je imel cvetlico, ki pa mu je lagala. Zato se je odločil, da pobegne. Poslovil se je od cvetlice, počistil tri vulkane in se odpravil na asteroide 325 - 330. Na prvem je prebival kralj z ogromnim plaščem, ki je pokrival cel planet. Na drugem je živel Domišljavec, na tretjem je živel pijanec, ki je sedel pred praznimi steklenicami. Na četrtem je bil trgovec, ki je štel zvezde, da bi bil bogat. Na petem je živel svetilničar, ki je vsako minuto 2x prižgal svetilko. Na šestem je domoval geograf, ki mu je svetoval, da naj obišče tudi Zemljo. Ko je prišel na Zemljo, ni ničesar videl. Prvič sreča le kačo, cvetlice in kup vrtnic. Tedaj je prišla tudi lisica. Princ jo prosi, da naj se igra z njim. A ona mu odgovori, da ni udomačena. Princ jo udomači in pravi, da ga bo vedno nosila v spominu zaradi pšenične barve. Ko se poslavlja, mu pove eno misel: "Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno." Ko odhaja, vidi še želežniškega kre
tničarja. Tako je mali princ šele v pilotu, ki je zasilno pristal v puščavi, našel prijatelja. Nato se vrne na svoj planet k svoji roži, ki je tako dragocena, ker jo je ljubil.
ZVRST: proza
VRSTA: fantastična pripoved
ZGRADBA: sintetična in analitična
OSEBE: mali princ, pilot, lisica, kača, cvetlica
KRAJ: Zemlja, asteroid B 612 in ostali planeti
ČAS: enoletno bivanje malega princa na Zemlji.
SNOV:
TEMA: potovanje malega princa, spoznavanje pravih vrednot
MOTIVI: lisica, trgovec, prijateljstvo
IDEJA: kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.
JEZIK: je zelo razgiban dvogovori, vzkliki, okrasni pridevki, nedokončane misli, kratke povedi, prenesen pomen.

John Ronald Reuel Tolkien: HOBIT
ZGODBA: 10 poglavij
Hobit Bilbo Bogataj živi v duplini pod zemljo. Hobiti so ljudstvo majhne rasti, golobradi, stpala imajo pokrita z gosto rjavo dlako, ki pokriva tudi glavo. K njemu na obisk pride Gandolf, skrivnostni čarovnik. Bilbo se ga hoče rešiti in res se čarovnik poslovi. Naslednji dan ga obišče še 13 škratov. Med njimi je najpomembnejši Thorin. On hoče s pomočjo tovarišev in Bilbom pridobiti zaklad. Njihova dogodivščina jih popelje najprej v samotno deželo, kjer jih zalotijo hudobni Ajdi, ki so škrate zavezali v vreče. A na njihovo srečo jih reši čarovnik. Odpravijo se naprej in se ustavijo pri prijatelju vilincev Elrondu, ki je znal brati mesečeve rune. Thorin je namreč imel zemljevid svojega očeta. Na kuverti je bilo zapisano geslo za skrivni vhod v samotno goro. Utaborijo se v votlini, vendar jih napadejo Grdini. Pri sebi imajo dva meča: Sekač grdinov in Tolkač sovragov. Z njima si pomagajo in se rešijo, le Bilbo pade nekam v globino. Pri tavanju v globini najde čarobni prstan. Na koncu pristane pri vodi in se sreča
z Gollumom, ki sta si zastavljala uganke in se reši iz rova. Medtem izve, da ta prstan ima moč nevidnosti. To izkoristi in se spet sreča s škrati. Sedaj jih napadejo še Vargi (volkovi). Tokrat srečajo orle, ki jih prenesejo do gnezd. Ko si opomorejo, jih orli prenesejo čez Megleno goro do Roglja, kjer živi Bearn. Ta jih nasiti, jim dodeli konje in jim svetuje, naj hodijo po pragozdni poti. Od te se ne smejo odaljiti, drugače bodo zašli v težave. Odidejo čez Mračni les in zopet naletijo na težave. Na koncu zagledajo svetlobo, ki prihaja od vilincev. Vilinci ugrabijo Thorina, ostale pa napadejo pajki. Reši jih Bilbo s svojo nevidnostjo, a naslednji dan so zaprti v ječah vilinskega kralja. Rešijo se s pomočjo praznih sodov in prispejo v Jezerno mesto, kjer živijo Jezerjani. Nato odidejo do Samotne gore, kjer iščejo skrivni vrh. Rov najde Bilbo in sreča strašnega zmaja Smauga. Spet jih napadejo Grdini in v hudem boju je smrtno ranjen Thorin. Zdaj bo vladal na gori njegov bratranec Doin, Bard pa je na novo ustanov
il mesto. Bilbo in čarovnik pa sta se vrnila domov. Po tej pustolovščini je začel pisati spomine, ki jih je naslovil "Tja in spet nazaj".
ZVRST: proza
VRSTA: fantastična pripoved
OSEBE: Bilbo, čarovnik, 13 škratov, vilinci, sovražniki
KRAJ: dežela Hobitov, Samotna gora, vilinski dvor
ČAS: april do 22. junija 1342 po hobitskem času
SNOV: pravljično pustolovska
TEMA: dogodivščine hobita Bilba in škratov (iskanje zaklada)
IDEJA: dobrota se poplača
MOTIVI: prijateljstvo, prstan, orel, ključ, sreča, zaklad, pajki
PRIPOVEDOVALEC: prvoosebni

Rene Goscinny: NIKEC
ZGODBA: 3 knjige
1. NIKEC IN PRIJATELJI
Nikec ima poleg mame in očeta tudi prijatelje. Nejc je najboljši učenec v razredu, Edi pa najmočnejši, Bogomirju kupi očka vse kar si zaželi, Maks se uči čarovniške trike, Alcest zna hitro jesti, Rafko pa zbira znamke… Vedno se dobro zabavajo, tudi kadar se skregajo ali tepejo.
2. NIKEC NA POČITNICAH
Nikec se vsako oletje veseli počitnic. Ponavadi gre z mamo in očetom v obmorski hotel s peščeno plažo, kjer za udobje in red skrbijo upravnik in natakarji. Toda noben kraj ni tako dolgočasen, da ga Nikec in njegovi prijatelji ne bi spremenili v norišnico. Čisto nekaj drugega je taborjenje v počitniški koloniji. Tam odrasli skrbijo za razvedrilo: taborni ogenj, ribolov, plezanje, potaplanje, izlet v neznano, nočne igre, … otroci le obljubijo, da ne bodo počeli neumnosti.
3. NIKEC
Gre za zgodbe, ki prikazujejo Nikčeve dogodivščine, so snovno vezane na dogodivščine vsakega šolarja, katerega življenjsko okolje določajo dom, šola, vrstniki.
ZVRST: proza
VRSTA: zbirka črtic
OSEBE: Nikec, oče in mati, prijatelji
ZGRADBA: sintetična
SNOV: mamin rojstni dan
TEMA: Nikčeva vztrajnost
MOTIV: šopek
IDEJA: če si vztrajen, lahko veliko dosežeš
JEZIK: enostavne in večstavčne povedi, okrasni pridevki, pomanjševalnice, pretiravanja, poosebitve, dvogovor
KRAJ: Nikčev dom, šola, morje
ČAS: ni določen

Roald Dahl: MATILD
ZGODBA:
To je zgodba o majhni deklici z imenom Matilda, ki za svoja leta duševno nadpovprečno razvita. Njena starša sta robota in se zanjo ne zanimata, tako tudi ne vesta za njene lastnosti. Rajši gledata TV in tisto malo starševske vzpodbude, ki jo kažeta, je namenjena bratu Mihi. Brat naj bi nasledil očeta v trgovini z rabljenimi avtomobili. Matida začne na skrivaj hoditi v knjižnico, medtem ko njena mami gre na tombolo. Knjižničarka Felc jo vodi pri branju in ji izbira tudi knjige za odrasle. Matildo dajo v šolo, kjer navduši svojo učiteljico Medico z branjem in računanjem medica se obrne na ravnateljico Volovškovo, ki je nasilna in hudobna, ter upa, da bo omogočila Matildi prehod v višji razred. Ravnateljica zavrne prošnjo. Otroci velikokrat zagodejo ravnateljici, vrhunec pa doseže, ko Matilda s pogledom premakne kozarec tako, da se razlije po njej. Matilda odkrije, da je ravnateljica Medici teta in skrbnica in uživa v njeni dediščini ter ji krade denar. Medica pa živi v revščini. Matilda izpopolni svojo moč in j
o preiskusi na ravnateljici. Na tablo napiše z lebdečo kredo grozljivo sporočilo mrtvega očeta od Medice in ravnateljica v grozi zbeži za zmeraj. Tako Medica dobi svoje imetje. Medtem se zakonca Pelin v naglici pripravljata na beg iz države, da bi se izognila sodišču. Matilda zmedena zbeži k Medici, ona pa se ponudi, da bo njena skrbnica. Pelinova sta brezbrižna in z besedami "ena skrbmanj" prepustita Matildo njeni učiteljici Medici.

ZVRST: proza
VRSTA: fantastična pripoved
OSEBE: Matilda, Medica, ravnateljica, zakonca Pelin
KRAJ: mesto, Matidin dom, šola, knjižnica
ČAS: ni natančno določen
SNOV: okultizem (nauk o skrivnih močeh)
TEMA: zatiranje šibkih
MOTIVI: nadpovprečno razvit otrok, rahločutnost, sovraštvo, razpadla družina, revščina, izkoriščanje
JEZIK: vulgarni izrazi, sleng, narečni izrazi, kletvice

Sue Townsend: JADRAN KRT
ZGODBA:
Jadran Krt piše dnevnik, s katerim deli skrivnosti, ki jih skriva pred starši, prijatelji, učitelji. Prepričan je, da ti tako ali tako ne bi razumeli njegovih težav. V dnevniku je opisan vsak dan, saj se mu vedno zgodi kaj zanimivega ali pa se sreča z različnimi težavami. Dnevnik je pričel pisati na novo leto in ga pisal leto in tri mesece. Tako v dnevniku opisuje svoje lastne probleme, družinske težave, težave v ljubezni, šoli, prijateljstvu.
Največje težave ima samim s seboj. Na nek način bi rad postal intelektualec, vendar mu to ne uspeva preveč. Prav tako se bojuje z mozolji, ki se mu pojavljajo na zelo vidnih mestih. Po vrhu vsega pa še mora prenašati ljudi, ki se delajo kot da jih sploh ne opazijo, v resnici pa se jih podrobneje ogledujejo. Piše pesmi, ki jih pošilja na BBC oddajo o poeziji, vendar neuspešno. Prav tako bere knjige znanih klasikov in po njegovem razmišlja drugače kot njihovi vrstniki, to pa je zanj dokaz, da je intelektualec.
V šoli znova naleti na oviro. Tukaj ga nasilni sošolec izsiljuje za vsoto denarja, ki je enaka ceni šolskega kosila. Prav tako ugotovi, da ni primeren za intelektualca, saj so njegove ocene povprečne. Problem se pojavijo tudi z ravnateljem šole, ki ne dovoljuje, da bi nosili rdeče nogavice.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: MLAD_K1.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Business
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Business.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Games
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Games.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Society
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Society.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Travel
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Travel.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - News & Media
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category News & Media.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Directories
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Directories.
Free websites listing and linkexchange - Games
Free submission to our Web Directory - Category Games.

Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.