domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Ostali zanimivi dokumenti za dolvleko
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje gradiva po google

 
Nerazporejeno gradivo
Didaktika
Dialektologija
 
  spletni strežnik sloHOST.net
izdelava dinamičnih spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
lektoriranje diplomskih nalog
lektoriranje seminarskih nalog
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
9.11.2004
Primerjava pridevniške besede v treh slovnicah
objavil: Miha Knavs
Število ogledov: 2198
Uvod
V seminarski nalogi bom med seboj primerjal tri različne slovenske slovnice iz različnih obdobij, različnih avtorjev. Osredotočil sem se na poglavje Pridevnik oz. Pridevniška beseda. Spremljal bom razvoj te besedne vrste skozi obdobja, avtorje in slovnice ter skušal ugotoviti posodobitve, posebnosti, razvoj in prednosti ter pomanjkljivosti obravnave v različnih slovnicah.

Prva je Slovenska slovnica za srednje šole Antona Breznika iz leta 1924 (3. ponatis, sicer je izšla leta 1916 in 1934), druga je Slovenska slovnica iz leta 1956, katere avtorji so: Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel in Jakob Šolar, tretja pa je najnovejša Toporišičeva Slovenska slovnica iz leta 2000.

Pridevniška beseda skozi slovnice
Breznik pravi, da se pridevnik prideva (s tem izrazom utemeljuje terminologijo) nekaterim besednim vrstam (samostalniku, zaimku, redko števniku) in naznanja kakšna je oseba ali reč ter čigava je. Breznik torej loči kakovostni in svojilni pridevnik, medtem ko ostali dve slovnici poznata tudi vrstni pridevnik.
" kakovostni pridevnik; označujejo kakovost ali lastnost kake osebe ali reči (lep kraj, mrzla zima)
" svojilni pridevnik; določa čigava je kaka oseba ali reč (očetov dom, materina solza)

Toporišičeva slovnica in "slovnica štirih" navajata še vrstne pridevnike (obči, slovenski, lipov)

Po Breznikovi slovnici pridevniku določimo spol, število, sklon, sklanjatev in obliko. Prav te lastnosti ugotavlja "slovnica štirih", medtem ko Toporišičeva slovnica ugotavlja še številnost (dvoje, petero, oba) in številskost, ki ugotavlja število (ednina, dvojina, množina) in je le nov izraz.

Določna in nedoločna oblika
Po Brezniku ima pridevnik določno in nedoločno obliko.
Določno obliko uporabljamo, če govorimo o kaki določeni, že znani osebi ali reči ali kadar mislimo vse osebe ali reči ene vrste (Ko je beli kruh pošel, je prišel črni na vrsto.), določno obliko imajo tudi svojilni pridevniki na -ji, -ski in pridevniki na -nji (božji, gadji, srbski, nocojšnji), pridevniki ki stoje kot določilne besede v sestavljankah (veliki petek, cestni prah).
Nedoločno obliko imajo pridevniki, ko govorimo o še nedoločeni, neznani stvari (Prazen sod ima močan glas), nedoločno obliko imajo tudi svojilni pridevniki na -ov, -ev, -in (bratov, materin).
"Slovnica štirih" navaja pomoč pri ugotavljanju določne ali nedoločne oblike. Pravi, da si v takih primerih pomagaj z narečjem. Ako v domači govorici praviš "ta" lep fant, gre za določno obliko, če pa praviš "en" lep fant, potem imaš opraviti z nedoločno obliko. Navaja še pripomoček; nedoločna oblika skoraj vedno odgovarja na vprašanje kakšen?, določna na vprašanje kateri?. Toporišičeva slovnica ima nekoliko natančneje predelano določno obliko, manj kot ostali dve slovnici pa se ukvarja z nedoločno obliko (poenostavitev).

Breznik navaja tudi pravilno rabo oziroma izpeljavo glasov k, g, h v pridevniški sklanjatvi. Le-teh ne spreminjamo v sičnike: drugega, ubogih (ne: druzega, ubozih).
To je omenil najbrž zaradi pogostih napak pri tovrstnem tvorjenju, ostali dve slovnici pa se ne ukvarjata s temi vprašanji, saj se to početje smatra že za arhaično, kajti vemo da je jezik živ in spreminja svojo obliko in rabo.

Breznik ugotavlja pomen določne oblike in pravi, da določna oblika daje pridevniku isti pomen kakor člen ali spolnik (terminologija) v nemščini in romanskih jezikih (Beli hleb, ne črni; die Steckdose).

Naglas
Razlike med Toporišičevo in Breznikovo slovnico je zaznati le v tem, da povsod kjer Breznik naglasi mlad s strešico, Toporišič in "slovnica štirih" uporablja ostrivec (Breznik: mlâd, … mladô/Toporišič, SŠ: mlád, … mladó).

Stopnjevanje pridevnika
Breznik navaja tvorjenje primernika z obrazilom (hujši, hujša, dražje, močnejše).
Navaja tudi posebno stopnjevanje nekaterih besed (velik - večji in veči, večja in veča, večje in veče; dober - boljši, boljša, boljše: dolg - daljši, daljša, daljše; hud - gorši, gorji).
Včasih stopnjujemo pridevnik s prislovom bolj (bolj črn), zlasti če gre za barve, pridevnike na -č (vroč), pridevnike na -ski, -ji (slovenski) in pri deležnikih na en, na, no, l, la, lo (učen, znan, vrel).
Breznik navaja tudi stopnjevanje s primerjanjem: ko, kot (Boljša kratka sprava kakor dolga pravda), od, mimo (Človeštvo nima hujše sovražnice od mehkužnosti.), čez, nad (Ni ga mogočnejšega kralja nad Boga.)
Presežnik tvorimo; če pridevniku dodamo besedico naj (najlepši), najbolj (najbolj črn).
Navaja tudi pridevnike, ki nimajo vseh stopenj. Osnovnika nima: bližji, najbližji, dolnji, gornji, prednji, poslednji, zadnji, prvi, skrajni.

"Slovnica štirih" obdela to poglavje zelo na kratko, medtem ko Toporišičeva slovnica obdela vsa področja, ki jih je obdelal tudi Breznik, vendar je podana snov bolj zgoščena in manj pregledna za študij, ker Breznik vsako področje (primernik, presežnik) obdela v svojem poglavju z odstavki, ki ločujejo vse posebnosti in podvrste, Toporišič pa je vse to strnil v en nepretrgan odlomek, vendar vseeno navaja nekaj novosti in izboljšav stopnjevanja pridevnikov.
" stopnjevanje z obrazili - opisno stopnjevanje (lep-lepši-najlepši; bel-manj bel-najmanj bel)
" pridvignjeno ali elativno stopnjevanje (premalo lep, zelo lep, nadvse lep, nebeško lep, prav lep, nič kaj lep, vse preveč lep, hudo lep, grozno lep, fantastično lep, neskončno lep, strašno lep, za čudo lep, posebno lep, precej lep, absolutno lep, atomsko lep, 100% lep itd.)

Dvostopenjsko stopnjevanje lahko določa absolutno značilnost pridevniških lastnosti (najlepši izmed treh prtičkov).

"Slovnica štirih" ter Toporišičeva slovnica prepoznavata tudi stopnjevanje navzdol, česar Breznik še ni omenjal (bel-manj bel, najmanj bel)

Zgradba poglavja o pridevniški besedi v obravnavanih slovnicah
Breznikova slovnica obravnava pridevnik takole:
" oblika (kakovost, svojina)
" določna, nedoločna oblika
" sklanjanje
" naglas v okviru sklanjanja
" stopnjevanje

Slovenska slovnica iz leta 1956 prepoznava sledeče značilnosti:
" oblika in zveza (kaj je, raba, oblika)
" sklanjatve in akcentuacija v okviru le-teh (poudarek na osnovi, premični poudarek, poudarek na obrazilu. Prepoznava le jakostni naglas)
" stopnjevanje navzgor in navzdol,
" tvorjenje pridevnikov iz tujih lastnih imen
" raba pridevnika
" izpeljava in zlaganje pridevnika

Toporišičeva Slovenska slovnica pa obravnava pridevniško besedo na sledeč način:
" skladenjske lastnosti
" stopnjevalnost navzgor in navzdol
" druge slovnične značilnosti (spol, sklon, sklanjatev, oseba, določnost, številnost, številskost)
" izvor (tvorjeni -suhljat, tolik, lesen; netvorjeni - star, bel, črn)

- nato iz splošnejših značilnosti preide na sam pridevnik

" vrste
" določnost, nedolčnost
" sklanjatve
" naglas (jakostni, tonemski)
" stopnjevanje (podrobneje)
" naglaševanje stopenj
" raba pridevniških oblik

- nato Toporišič v okvir pridevniške besede vključi še

" števnik
" pridevniški zaimek
- v Breznikovi in "slovnici štirih" sta ti poglavji ločeni od pridevnika, sicer pa po zaporedju sledita pridevniku - v obeh omenjenih slovnicah

Zaključek

Z vidika uporabnosti in praktičnosti ter preglednosti za vsakdanjo rabo vsekakor prednjači Breznikova slovnica, kar pa je razumljivo, saj je bila njegova ciljna publika šolska populacija, kar pove že samo ime Slovenska slovnica za srednje šole. Snov je podana kratko in jedrnato na sedmih straneh, medtem ko je za to v Slovenski slovnici iz leta 1956 porabljenih že šestnajst, v Slovenski slovnici iz leta 2000 pa je porabljenih kar osemindvajset strani, vendar moramo upoštevati, da je Toporišič zajel v poglavje Pridevniška beseda še števnike in pridevniške zaimke, sam pridevnik zavzema dvanajst strani (nekoliko večji format, kot pri ostalih dveh slovnicah in manjša pisava).
Breznikova slovnica je sicer uporabna, a za strokovno proučevanje pridevnika vsekakor premalo, saj se ukvarja predvsem s tem, kako kar najjasneje podati snov ter zmanjšati uporabo zastarelih izrazov in oblik.
Slovenska slovnica iz leta 1956 podaja snov že znanstveno, zanimivo pa je, da se med besedilom pojavlja drobni tisk, ki opozarja na posebnosti, daje zanimive nasvete za lažje pomnjenje snovi, praktične nasvete za lažje prepoznavanje oblik ter opombe o novih izrazih v jeziku. Predvsem temelji na izpeljavah iz narečnih govorov, kar je razumljivo in uporabno, saj vemo da je narečje tisti govor, ki ga navadno uporabljamo za medsebojno sporazumevanje in je tudi jezik, ki smo se ga najprej naučili in ga zato najverjetneje najbolj obvladamo, sploh če upoštevamo leto 1956, ko še ni bilo toliko izobražencev, ki bi uporabljali knjižni jezik in je bil to čas, ko je knjižni jezik prodiral na površje in je postajal splošno sprejet in uporaben tudi v množicah.

Literatura
" A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole. Prevalje : Dr. sv. Mohorja (3. izdaja), 1924.
" M. Rupel, R. Kolarič, A. Bajec, (J. Šolar): Slovenska slovnica. Ljubljana : DZS, 1956.
" J. Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor : Založba Obzorja Maribor, 2000.

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: SKJ_II-Rajh-seminarska.doc

IZMENJAVA POVEZAV
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Kids & Teens
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Kids & Teens.

Bistriški vodnik - Bistriški vintgar
Bistriški vintgar - zelo lepa pohodna pot, ki vodi skozi gozd in ob potoku Bistrica.
sloHOST webdirectories - free link exchange
We offer free sloHOST web directory and free link exchange
Free agilityhoster.com websites - webdirectory - linkexchange
Web directory at webdir.agilityhoster.com - add your sites for free - free link exchange.
Brezplačni spletni imenik lociran v Sloveniji
Spletni imenik, kjer lahko brezplačno izmenjate povezavo z vašimi spletnimi stranmi.
Free websites listing and linkexchange - Internet
Free submission to our Web Directory - Category Internet.

Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.