|
|
 |
25.4.2006
A. Aškerc: Mačkova očeta |
objavil: Ksenija Divjak
Število ogledov: 115 |
|
 |
PREDZNANJE: slovenski realizem, Ivan Tavčar
BISTVENO VPRAŠANJE: Kako interpretiramo in aktualiziramo črtico Mačkova očeta?
DIDAKTIČNI PRISTOPI
METODE: pogovor, branje, delo z besedilom, razlaga, pisanje
OBLIKE: frontalna, individualna, skupinsko delo
GRADIVO: berilo
PRIPOMOČKI: CD predvajalnik, grafoskop
ČAS: 2 uri
DEJAVNOSTI UČITELJA DEJAVNOSTI UČENCEV
1. DOŽIVLJAJSKO SPOZNAVNA MOTIVACIJA
Učence razdelim v manjše skupine (v pare ali trojke). S pomočjo prosojnice in grafoskopa jim ponudim štiri pregovore (priloga 1). Prosim jih za komentarje: so jim ti pregovori znani, kako jih razumejo, se jim zdijo resnični, v katerih življenjskih situacijah bi jih lahko uporabili. Odgovore posameznih skupin med seboj primerjamo.
2. NAPOVED BESEDILA IN NJEGOVA UMESTITEV
Dani pregovori se nanašajo na družinske odnose, napovem črtico Janka Kersnika o družinskih odnosih, Mačkova očeta. Povem, da je bila objavljena v zbirki Kmetske slike in da jo uvrščamo med realistične pripovedi. Učence vprašam po značilnostih realističnega pripovednega sloga (pisatelji se večinoma oprejo na resnične osebe, stvari in dogodke in jih opišejo kratko, strnjeno in brez olepševanja).
Povem, da bomo poslušali zvočno berilo na zgoščenki. Ker na posnetku ni celotnega besedila, povem, da ga bom do konca prebrala sama. Prosim jih, da odprejo berila na strani 78. Opozorim na starinski jezik in prosim, da si neznane besede sproti označujejo.
3. INTERPRETACIJSKO BRANJE BESEDILA
Zavrtim posnetek na zgoščenki, ki je priložena berilu (zvočno berilo). Besedilo do konca preberem sama.
4. ČUSTVENO SPOZNAVNI PREMOR
Učencem pustim trenutek, da uredijo svoje vtise o prebranem besedilu.
5. IZPOVED DOŽIVETIJ
Vprašam, kakšno se jim je zdelo besedilo, če jim je vsebinsko blizu ali oddaljeno, če lahko pojasnijo zakaj (kaj jim besedilo oddaljuje oz. približuje). Kateri izmed pregovorov, ki smo jih komentirali v fazi motivacije, bi lahko bil glavna misel črtice? Prosim za argumentacijo.
6. VSEBINSKA ANALIZA
Učence prosim, naj obnovijo vsebino. Pomagam jim z vprašanji (O čem govori besedilo? Koliko generacij Mačkov opisuje? V kakšnih razmerah živijo? Kaj se zgodi s prvim Mačkom? Kaj se zgodi z drugim? V čem sta si podobna? V čem se razlikujeta? Kateri elementi se ponavljajo? V kakšnih odnosih sta oče in sin?).
7. GLASNO BRANJE IN PODROBNEJŠA ANALIZA BESEDILA
Učence prosim, da glasno berejo dele besedila (besedilo razdelim tako, da vsi pridejo na vrsto). Sproti pojasnjujemo besede, ki jih ne poznajo, arhaizme (npr. stoprav, majorat, novina, tabuliran, itd.). Vzpodbujam jih h komentiranju in vrednotenju.
V besedilu se na več mestih pripovedovalec vključi v dogajanje. Ta mesta posebej poudarim. Sproti opozarjam tudi na ponavljanja (npr. vizualna podoba obeh Mačkov, njuno prosjačenje tobaka, odnos do sina, oba umreta pri sosedu, itd.).
Na prosojnico napišem naloge, ki jih učenci rešujejo v zvezek (priloga 2).
8. SINTEZA IN VREDNOTENJE
Učence vprašam po občutjih ob izbruhu silnega sovraštva med Mačkovimi. Poskušajo naj ugotoviti vzroke, zakaj se tako močno sovražijo (boj za obstanek). Vprašam jih, kdo je "kriv" za njihovo nesrečo (npr. pri Tržačanu je za Tomažkovo nesrečno usodo kriv Matevž, ker ga je zanemarjal, tepel in stradal; pri Mačkovih pa je kriva revščina, lakota).
9. NOVE NALOGE
Učence prosim, da po realistični pripovedi Mačkova očeta poskusijo oblikovati kratko časopisno novico o pretepu očeta in sina, njihov slog naj bo realističen, torej jedrnat, brez pretiravanja in olepševanja.
Rezervna naloga: v berilu si označijo odlomek, in ga jezikovno posodobijo (priloga 3).
Učenci v skupinah razmišljajo in se med seboj posvetujejo. Svoje odgovore primerjajo z odgovori sošolcev.
Učenci na kratko povzamejo značilnosti realističnega pripovednega sloga ali odgovarjajo na vprašanja. Odprejo berila in se pripravijo na poslušanje.
Poslušajo besedilo, ga hkrati spremljajo v berilu in si označujejo neznane besede.
Zbirajo in urejajo vtise.
Pripovedujejo o svojih občutkih in vtisih o slišanem besedilu.
Znova razmislijo o pregovorih in izberejo najustreznejšega.
Učenci obnavljajo vsebino, ločijo glavne osebe od stranskih, iščejo ponavljajoče se dele vsebine.
Učenci spoznavajo pomene novih besed, s svojimi besedami podrobno obnavljajo zgodbo, jo komentirajo in vrednotijo.
V besedilu iščejo mesta, kjer se pripovedovalec vključi v dogajanje in mesta ponavljanja.
Rešujejo naloge.
Vrednotijo zgodbo, iščejo vzroke, razpravljajo o neugodnih razmerah, v katerih so živeli Mački.
Oblikujejo kratko časopisno novico o pretepu očeta in sina.
Jezikovno posodobijo kratki odlomek, pišejo v zvezke.
Priloga 1
1. Dom s sinom - dom z biserom.
2. Ti očeta do praga, sin tebe čez prag.
3. Starši nabirajo, sinovi tratijo, vnuki stradajo.
4. Ko se oče postara, bi ga rad zakopal, ko umre, bi ga rad odkopal.
Priloga 2
Odgovore na spodnja vprašanja pišite v zvezke. Odgovarjajte s celimi stavki.
1. Kakšna je tema pripovedi?
2. Iz besedila izpišite nekaj motivov!
3. Določite pripovedovalca!
4. Določite kraj in čas dogajanja!
5. Kateri osebi sta glavni?
6. Na kratko ju označite!
7. Katere so stranske osebe?
8. Kateri družbeni sloj je v črtici opisan?
9. Kolikokrat v letu in kdaj se je Mačkom dobro godilo?
Priloga 3
Jezikovno posodobi odlomek!
" In zopet je minilo nekoliko let, da nisem bil dalj časa doma. Okoli božiča enkrat se mi je nudila prilika, prebiti tam nekoliko dni, in to sem porabil; a na starega Mačka nisem mislil in tudi nihče domačih mi ga ni vzel v misel. Zvečer pred odhodom mojim pa pride starikava babnica iz vasi k meni s prošnjo, da vendar obiščem Mačkovega očeta, ki baje ne bo več okreval. Šel sem takoj ž njo, a kako sem se čudil, ko me je vedla mimo njegovega doma do drugega soseda."
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
