PRIDEVNIŠKI ZAIMEK
Funkcionalni in izobraževalni cilji:
" Učenci spoznajo novo temo
" Besedila besedno-slovnično razčlenjujejo: prepoznavajo pridevniške zaimke,
" Prepoznavajo pravilne oblike pridevniških zaimkov
" Učenci pridobivajo temeljne jezikovne pojme: pridevniški zaimek.
Didaktični pristopi oz. učne metode:
- pogovor
- razlaga
Učne oblike: frontalna, individualna,
Didaktična sredstva: prosojnica, grafoskop, tabla, delovni zvezek
Tip učne ure: obravnavanje novih vsebin
Novi pojmi: pridevniški zaimek
Tema: PRIDEVNIŠKI ZAIMEK
Izvedba - načrtovanje posameznih etap
U V O D N A M O T I V A C I J A
" Dijaki rešijo križanko, katere geslo je napoved današnje teme: PRIDEVNIŠKI ZAIMEK
U S V A J A N J E
" V prejšnjih urah ste spoznali pridevnik in števnik, danes pa boste spoznali še tretjo skupino pridevniških besed - to je pridevniški zaimek.
" To so tiste pridevniške besede, ki posredno poimenujejo LASTNOST, VRSTO, SVOJINO ali KOLIČINO prvin.
" Pridevniški zaimki so glede na to, kaj poimenujejo, štirih vrst:
" LASTNOSTNI (npr. kakršen)
" VRSTNI (npr. kateri)
" SVOJILNI (npr. njen)
" KOLIČINSKI (npr. kolikor)
" Pridevniški zaimki imajo načeloma enake slovnične lastnosti kot druge pridevniške besede:
" Izražajo vse 3 spole (npr. čigav-0,-a, -o),
" In vsa 3 števila (npr. čigav -0, -a, -i),
" Lahko se sklanjajo (npr. čigav-0, ega, -emu, -0/ega, -em, -im),
" Izjema so le količinski zaimki (npr. koliko) - ima samo obliko za sr. spol ed. in se ne sklanjajo.
" Ena skupina pridevniških zaimkov pa poleg spola, sklona in števila izraža se osebo (naš: prva oseba množine)
" Pridevniške zaimke delimo na OSEBNE in NEOSEBNE (tako smo delili tudi samostalniške zaimke).
" Osebni so tisti, ki izražajo slovnično osebo. Taki so samo svojilni zaimki
moj/najin/naš - poimenujejo svojino sporočevalca in izražajo prvo osebo;
tvoj/vajin/vaš - poimenujejo svojino naslovnika, zato so drugoosebni;
njegov oz njen/njun/njihov - izražajo lastnino neudeleženca pogovora, zato izražajo tretjo osebo.
" V to skupino spada še svojilni zaimek SVOJ, ta poimenuje svojino osebka (npr. Peter mi je pokazal svoj album. - Peter mi je pokazal njegov album.), zato mu pravimo POVRATNI SVOJILNI ZAIMEK.
" Vsi drugi pridevniški zaimki so neosebni, saj ne izražajo slovnične osebe. Ločimo več skupin neosebnih pridevniških zaimkov (skupine so iste kot pri neosebnih samostalniških zaimkih: vprašalni, oziralni, nedoločni, nikalni zaimki).
" Posebej je treba omeniti KAZALNE zaimke - kažemo na lastnost prvim okoli sebe (npr. tak-kakovost prvin, ta/tisti/oni-izražajo bližino, oddaljenost in veliko oddaljenost, toliko-količina prvin)
" Dijaki si ogledajo prosojnico, na kateri so zapisani pridevniški zaimki, in jo prepišejo.
" Dijaki rešujejo naloge v delovnem zvezku Na pragu besedila, str. 67. Skupaj pregledamo rešitve nalog.
VRSTA ZAIMKA
KAKOVOST VRSTA SVOJINA KOLIČINA
KAZALNI TAK, -, -O Ta, Ta, To Ta, tega TOLIK, -a, -o
SVOJILNI - - MOJ, -a, -e
TVOJ, -a, -e -
VPRAŠALNI KAKŠEN, -a, -o KATERI, -a, -o ČIGAV, -a, -o KOLIKŠEN,
-a, -o
OZIRALNI KAKRŠEN, -a, -o KATERI, -a, -o ČIGAR (od katerega) KOLIKRŠEN,
-a, -o
NEDOLOČNI NEKAK(šen), -a, -o NEKI, -a, -o NEKDO (rod.) NEKOLIK,
-a, -o
POLJUBNOSTNI KAK(šen), -a, -o KATERI, -, -o ČIGAV, -a, -o KATERI, -a, -o
NIKALNI NIKAKRŠEN, -a, -o NOBEN, -a, -o NIKOGARŠNJI, -a, -e NOBEN, -a, -o
CELOSTNI VSAKRŠEN, -a, -o VSAK, -a, -o VSAKDO, -a, -e VSI
MNOGOSTNI MARSIKAK(šen),
-a, -o MARSIKATERI, -a, -o MARSIČIGAV, -a, -o -
ISTOSTNI ENAK, -a, -o ISTI, -a, -o (od) istega ENAKO
DRUGOSTNI DRUGAČEN, -a, -o DRUG, -a, -o (od) drugega -
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
