|
|
 |
19.11.2004
Sestava besedil (ponovitev), Slovnična sestava besedil (poved in stavek) |
objavil: Karmen Zupanc
Število ogledov: 143 |
|
 |
POTEK UČNE URE
1. Doživljajsko spoznavna motivacija
Tokrat namesto motivacije ponovimo poglavje Sestava besedil.
2. Napoved dela
Napovem, da bomo s pomočjo učnih listov ponovili sestavo besedil (nekje 10 minut), nato pa se bomo lotili slovnične sestave besedil in ponovili oz. nadgradili znanje o povedi, stavku in stavčnih členih.
3. Ponovitev in pridobivanje novega znanja
POVZETEK SESTAVE BESEDIL (učni list)
BESEDE ? BESEDNE ZVEZE ? STAVKI ? POVEDI ? BESEDILO
BESEDE: z njimi poimenujemo razne stvari, in sicer sestavine predmetnosti (npr. sneg), razmerje v predmetnosti, sporočevalčevo razmerje do predmetnosti ali do naslovnika;
POSAMEZNE SESTAVINE PREDMETNOSTI SO MED SEBOJ VSELEJ POVEZANE (nepovezane besede niso besedilo). ? primer, ko ne moremo govoriti o besedilu, saj ni izpolnjen kriterij povezanosti, najdete v učbeniku Na pragu besedila 3 na strani 7, besedilo 1 in 2;
Pri povezovanju nižjih enot v višje moramo paziti, da nižje enote postavimo v ustrezna pomenska razmerja, upoštevati pa moramo tudi slovnična pravila.
BESEDILO: vsebuje podatke o bistvenih dejavnikih sporočanja
?
- okoliščine sporočanja
- sporočevalčev namen
- zunanja predmetnost
- besedni jezik
- prenosnik
Ker besedilo vsebuje podatke o raznih dejavnikih sporočanja, ima večplastno sestavo:
- okoliščinsko sestavo (ker vsebuje podatke o okoliščinah sporočanja; to so npr. podatki o sporočevalcu, naslovniku, čustvenem in družbenem razmerju med njima, kraju in času sporočanaj…),
- naklonsko sestavo (ker v njem spoznamo sporočevalčev namen),
- predmetnopomensko sestavo (ker vsebuje podatke o zunanji predmetnosti;
o tej sestavi govorimo, ko besedilu določamo temo in povzemamo bistvene
podatke),
- besedno-slovnično sestavo (ker je tvorjeno z besednim jezikom; opazujemo
obliko, povezanost, razvrstitev besed ali stavkov v povedi, besedilu),
- tvarno sestavo (pozorni smo na to, kako so besede, povedi, besedila izrečena
oz. zapisana).
(Skupaj z dijaki si pogledamo 3. nalogo v delovnem zvezku (str. 7). Ne beremo besedila, pač pa samo pogledamo vprašanja, toliko da vidim, če dijaki ločijo posamezne sestave. Vsako vprašanje namreč sprašuje po drugi sestavi. Za domačo nalogo preberejo besedilo in rešijo nalogo v celoti.)
SLOVNIČNA SESTAVA BESEDIL (tej namenimo preostanek ure)
Že prej smo ugotovili, da besedilo sestoji iz povedi.
V učbeniku pogledamo drugo nalogo oz. drugi sklop besedil na strani 12. Skupaj preberemo obe besedili. Dijaki odgovorijo na vprašanja. Na podlagi te naloge ugotovimo, da besedilo sestoji iz ene ali več povedi, torej je enopovedno ali večpovedno.
Nato preberemo še drugi dve besedili, dijaki ponovno odgovorijo na vprašanja. Ugotovimo, da je besedilo večpovedno, in sicer enogovorno (en sporočevalec) ali dvogovorno (najmanj dva sporočevalca, ki se v vlogi govorca oz. sporočevalca menjavata). Objasnimo tudi termin replika (enota izpovedi, ki jih je izrekel eden od sogovorcev, preden je začel govoriti drugi; lahko je sestavljena iz več povedi).
(Sproti oblikujem tabelsko sliko.)
Poved
Poved je zaokrožena množica pomensko in oblikovno povezanih besed, ki nekaj pomeni in je nastala v določenih okoliščinah. Lahko je že sama besedilo. Če je zapisana, je njen začetek zapisan z veliko začetnico, konec pa s končnim ločilom. Če pa jo izgovarjamo, se navadno začne z višjim tonom in konča s končno intonacijo.
Dijaki preberejo prvo besedilo na strani 14 (učbenik) in odgovorijo na vprašanja. Na podlagi te naloge ugotovimo, da so lahko povedi iz enega ali več stavkov, torej so enostavčne ali večstavčne. Slednjim pravimo tudi zložene.
To, iz koliko stavkov je sestavljena poved in kakšna so razmerja med stavki, nam pove slovnična sestava. Število stavkov pa ugotovimo tako, da preštejemo osebne glagolske oblike oz. povedke.
Stavek
Stavek tvorijo besede, ki so zbrane okrog osebne glagolske oblike. Glagol v osebni obliki nam pove, kaj se dogaja (torej poimenuje dejanje, stanje, potek…), besede okoli njega pa ga pomensko dopolnjujejo (povedo, kdo/kaj to dela, kje, kdaj, kako, zakaj). To so glagolski stavki. Kadar v stavku ni glagolske osebe, govorimo o neglagolskih stavkih (pastavki, polstavki), ki so enodelni.
Stavek sestavljajo stavčni členi (do tega termina pridem tako, da se navežem na zgornje vprašalnice (kdo/kaj, kje, kdaj, zakaj…).
SPLOŠNE LASTNOSTI STAVČNIH ČLENOV:
Na tablo napišem stavek: Davo Karničar je jeseni v Himalaji uresničil svoj življenjski cilj.
Dijake prosim, da podčrtajo stavčne člene. Kako so to storili (najbrž s pomočjo vprašalnic)? S pomočjo te povedi izpeljemo splošne značilnosti.
1. VLOGA IN VRSTE
VRSTE: povedek, osebek, predmet, prislovno določilo; zadnji trije povedek pomensko dopolnjujejo;
2. VPRAŠALNICA
POVEDEK Kaj se je zgodilo?
OSEBEK Kdo/kaj + povedek?
PREDMET Koga/česa+ povedek? RODILNIK
Komu/čemu + povedek? DAJALNIK
Koga/kaj + povedek? TOŽILNIK
O kom/očem + povedek? MESTNIK
S kom/s čim + povedek? ORODNIK
PRISLOVNO DOLOČILO Kje + povedek? PRISL. DOL. KRAJA
Kdaj + povedek? PRISL.DOL. ČASA
Kako + povedek? PRISL. DOL. NAČINA
Zakaj + povedek? PRISL. DOL. VZROKA
Zakaj + p
3. POMENSKA POVEZANOST
Osebek, povedek in prislovno določilo pomensko dopolnjujejo povedek.
4. OBLIKA
Obliko določamo na podlagi zgornje povedi.V zvezek zapišemo:
povedek ? osebna glag. oblika
osebek ? sam. b. ali b. zveza v imenovalniku
predmet ? sam. b. ali b. zveza v neimenovalniku
prislovno določilo ? predložna zveza
5. OBLIKOVNA POVEZANOST
Osebek (Davor Karničar) se v spolu (m. sp.), osebi (3. os.) in številu (ed.) ujema s povedkom (je uresničil). Povedek se torej ujema z osebkom.
Povedek vpliva na obliko predmeta, in sicer mu določa sklon (je uresničil ? koga ali kaj? svoj življenjski sen). Govorimo o vezavi predmeta s povedkom.
Oblika prislovnega določila načeloma ni odvisna od povedka, saj prislovno določilo le primikamo k povedku. Tako razmerje je izraženo s primikom.
6. SESTAVA
Stavčni členi iz ene polnopomenske besede so goli (jeseni), tisti iz več polnopomenskih besed pa zloženi (npr. iz predloga in samostalnika: v Himalaji).
7. POLOŽAJ V STAVKU
Položaj stavčnih členov v slovenščini ni tako natančno določen kot npr. v angleščini. Upoštevati moramo samo, da pri navadnem sporočanju začnemo s podatkom, ki naj bi bil naslovniku znan, končamo pa z novim, naslovniku še neznanim podatkom. Tako razvrščanje členov imenujemo členitev po aktualnosti.
8. ŠTEVILO
Stavek lahko ima samo en osebek in en povedek, predmetov in prislovnih določil pa je lahko več (do te ugotovitve pridemo s pomočjo vprašalnic).
4. Zaključek
Če je še čas (v kar dvomim), dijaki začnejo z reševanjem nalog v delovnem zvezku, in sicer: 5. in 7. nalogo na strani 11 ter 8. in 9. na strani 12. Opozorim jih še na nalogo, ki sem jo dala med uro (učbenik stran 7, naloga 3).
POVZETEK SESTAVE BESEDIL
BESEDE ? BESEDNE ZVEZE ? STAVKI ? POVEDI ? BESEDILO
BESEDE: z njimi poimenujemo razne stvari, in sicer sestavine predmetnosti (npr. sneg), razmerje v predmetnosti, sporočevalčevo razmerje do predmetnosti ali do naslovnika;
POSAMEZNE SESTAVINE PREDMETNOSTI SO MED SEBOJ VSELEJ POVEZANE (nepovezane besede niso besedilo). ? primer, ko ne moremo govoriti o besedilu, saj ni izpolnjen kriterij povezanosti, najdete v učbeniku Na pragu besedila 3 na strani 7, besedilo 1 in 2;
Pri povezovanju nižjih enot v višje moramo paziti, da nižje enote postavimo v ustrezna pomenska razmerja, upoštevati pa moramo tudi slovnična pravila.
BESEDILO: vsebuje podatke o bistvenih dejavnikih sporočanja
?
- okoliščine sporočanja
- sporočevalčev namen
- zunanja predmetnost
- besedni jezik
- prenosnik
Ker besedilo vsebuje podatke o raznih dejavnikih sporočanja, ima večplastno sestavo:
- okoliščinsko sestavo (ker vsebuje podatke o okoliščinah sporočanja; to so npr. podatki o sporočevalcu, naslovniku, čustvenem in družbenem razmerju med njima, kraju in času sporočanja…),
- naklonsko sestavo (ker v njem spoznamo sporočevalčev namen),
- predmetnopomensko sestavo (ker vsebuje podatke o zunanji predmetnosti;
o tej sestavi govorimo, ko besedilu določamo temo in povzemamo bistvene
podatke),
- besedno-slovnično sestavo (ker je tvorjeno z besednim jezikom; opazujemo
obliko, povezanost, razvrstitev besed ali stavkov v povedi, besedilu),
- tvarno sestavo (pozorni smo na to, kako so besede, povedi, besedila izrečena
oz. zapisana).
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
