CILJI
FUNKCIONALNI IZOBRAŽEVALNI
Dijaki:
" razvijajo svojo pragmatično, pomensko, slovarsko in slovnično zmožnost;
" besedilo besedno-slovnično razčlenjujejo - prepoznavajo nepregibne besedne vrste. Dijaki:
" spoznajo tipične lastnosti nepregibnih besednih vrst;
" izbranim besedam, besednim zvezam določijo besedno vrsto in temeljne oblikoslovne kategorije;
" sistematično nadgrajujejo svoje poznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ter njihovih oblikoslovnih značilnosti;
" uporabljajo temeljne jezikovne izraze;
" v besedilu prepoznajo nepregibne besedne vrste (členek, medmet, predlog in veznik).
ZAPOREDJE ETAP:
1. Uvajanje z motivacijo
2. Pridobivanje novega znanja
3. Vadenje s ponavljanjem
POTEK UČNE URE
UČITELJ DIJAKI
1. Uvajanje z motivacijo:
S pomočjo prosojnice jim podam tri povedi:
Tudi oče sadi hruške.
Oče sadi tudi hruške.
Oče sadi tudi hruške.
Vprašam jih, po čem se povedi razlikujejo.
Katera besedica je tista, ki spreminja pomen povedi? Če sami ne znajo poimenovati členka, jim pomagam.
Sledi napoved učnega cilja.
Členki so le ena vrsta nepregibnih besednih vrst, s katerimi se bomo danes ukvarjali. Poleg členka bomo spoznali tudi predlog, veznik in medmet.
2. Pridobivanje novega znanja:
Izhajamo iz besedila v učbeniku Na pragu besedila 2, str. 82.
Po končanem delu skušamo skupaj ugotoviti značilnosti nepregibnih besednih vrst.
Za vse nepregibne besedne vrste je značilno, da ne spreminjajo svoje oblike, ne moremo jih sklanjati, spregati ali stopnjevati, kot lahko to počnemo s pregibnimi besednimi vrstami.
V nadaljevanju podrobneje razložim vsako besedno vrsto posebej, podam primere, dijaki pa si snov zapisujejo v zvezke.
Dijaki v besedilu iščejo nepregibne besedne vrste, prepoznavajo predlog, členek, medmet, veznik.
Dijaki spoznajo osnovne lastnosti nepregibnih besednih vrst in sistematično nadgrajujejo svoje poznavanje temeljnih jezikoslovnih pojmov ter njihovih oblikoslovnih značilnosti.
3. Vadenje s ponavljanjem
V delovnem zvezku Na pragu besedila 2 imajo dijaki veliko različnih nalog. Izberem nekaj najpomembnejših, katere rešijo dijaki sami, skupaj pa preverimo rešitve.
Dijaki svoje znanje o nepregibnih besednih vrstah nadgrajujejo in samostojno uporabljajo v konkretnih primerih.
NEPREGIBNE BESEDNE VRSTE
Skupne značilnosti:
" ne spreminjajo svoje oblike,
" ne moremo jih sklanjati, spregati ali stopnjevati,
" vse, razen medmeta, so nepolnopomenske besedne vrste.
PREDLOG
Nekaj primerov: pri mizi, k materi, v šolo, s prijateljico, zaradi mraza…
" Predlog vpliva na sklon besede za seboj, ob sebi zahteva samostalnik v točno določenem sklonu,
" izraža različna razmerja (časovno, prostorsko, načinovno, vzročno razmerje).
Pazi na uporabo predlogov:
o k/h - h uporabimo pred k in g (Grem h gospodu/h Katarini.)
o s/z - s uporabimo pred Ta suhi škafec pušča.
o s, z/iz
VEZNIK
Zaznamuje lahko priredna ali podredna razmerja, zato ločimo priredne in podredne veznike.
" priredni: in, pa, ter, temveč, saj…
" podredni: da, ker, ko…
Po obliki jih delimo na:
" enodelne: in, pa, ter
" dvodelne: ali-ali, ne samo-ampak tudi
ČLENEK
" S členkom spreminjamo pomen celotne povedi.
" Po členku se ne moremo vprašati.
" Členki niso samostojni stavčni členi.
Nekaj primerov: tudi, le, seveda, že, menda…
MEDMET
" Ima vrednost samostojne povedi
" Neposredno izražajo sporočevalčevo doživljanje stvarnosti
Ločimo jih več vrst:
a) razpoloženjski: Au!, Ooo!, Mmm!
b) posnemovalni: cin-cin; rega, rega, kvak, kvak
c) velelni: Na!, Marš!, Šc!, Psst!
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|