domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Brezplačne seminarske naloge in učne priprave
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje seminarskih nalog po google

 
Knjižni jezik
Književnost
Didaktika
Dialektologija
Folkloristika
Skladnja
 
  www gostovanje sloHOST
gostovanje spletnih strani in izdelava spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
kvalitetno in cenovno ugodno lektoriranje
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
23.11.2004
Ljudmila Poljanec - življenje in delo
objavil: Mojca Rantaša
Število ogledov: 166
2. ŽIVLJENJE IN DELO

Pesnica Ljudmila Poljanec se je rodila 6. julija 1874 v Brežicah kot učiteljeva hči. Po zgodnji smrti očeta se je njena mati, vdova s petimi otroki, preselila na posestvo na Kapeli pri Radencih. Ljudmila je prišla tako kot štiriletna na Kapelo, kjer je potem obiskovala ljudsko šolo in že tedaj napisala nekaj pesmic. Ta šola pa ni mogla potešiti njene želje po znanju, zato je nadaljevala šolanje v dekliški šoli v Radgoni (1887-8). Toda mati jo je namenila domačemu gospodinjstvu, ki ga je Ljudmila vodila le do svojega 19. leta, saj jo je vroča želja po znanju privedla k šolskim sestram v Maribor, kjer je bivala v samostanu in obiskovala tamkajšnje učiteljišče (1894-96). Želela je celo postati šolska sestra, vendar je bila razočarana, saj si je življenje v samostanu predstavljala čisto drugače. Naslednji dve leti je obiskovala državno učiteljišče v Ljubljani, kjer je l. 1898 maturirala. Potem je še eno leto ostala v Ljubljani kot učiteljica v Marijanišču. V teh treh letih jo je učil, vzpodbujal ter liter
arno vplival nanjo France Lampe (urednik "Doma in sveta"). Med leti 1899 in 1920 je poučevala na Kapeli. Ker se je pripravljala na licejski izpit, je med leti 1908-11 kot izredna slušateljica poslušala slavistiko, gemanistiko in pedagogiko na dunajski univerzi. Čeprav je študirala na lastne stroške, študija ni dokončala, ker ji je deželni svet ukinil dopust in bi bila morala pustiti službo. L. 1920 je opravila v Mariboru izpit za meščansko šolo in bila še isto leto nameščena na dekliško-meščanski šoli, kjer je z veliko ljubeznijo odkrivala učenkam lepote slovstva, ki jo je zanimalo vse življenje. V Mariboru je od l. 1927 živela kot upokojenka, vključena v mariborsko kulturno življenje. L. 1942 pa se je zopet odselila na svoje posestvo na Kapeli, kjer so jo domači orožniki, njeni bivši učenci zaščitili pred transportom v Nemčijo. Tam je ostala tudi po osvoboditvi vse do smrti, sama, tesno povezana z življenjem, delom in težavami tamkajšnjih kmetov, a daleč od kulturnega središča. Po pripovedovanju starejših
občanov Kapelskega Vrha, l. 1996, v okviru projektnega dela, ki ga je vodila učiteljica Živana Safran, sem izvedela, da L. Poljanec ni bila nikoli poročena, pa tudi otrok ni imela. Z A. Aškercem, ki je veliko ocenjeval njene pesmi, nista bila samo prijatelja, saj jo je v prvih letih njunega prijateljevanja celo zasnubil, vendar je kasneje spoznal, da je za to prestar. Ko pa je zbolela (bila je šibka na pljučih), zanjo ni hotel več slišati. Razočaranje v ljubezni je doživela tudi z generalom Lojzetom, ki je padel v 1. svetovni vojni. Takrat je baje prisegla, da se ne bo nikoli poročila, čeprav je imela lepe priložnosti. Vse do smrti pa je ohranila ostro, samostojno razsodnost, toplo zanimanje za naše gospodarsko, politično in kulturno življenje ter veliko ljubezni do ljudstva. Ljudmila Poljanec je po težki, dolgotrajni bolezni umrla 26. avgusta na družinskem posestvu na Kapeli (Na Kapeli je tudi pokopana.), kjer je še nekaj mesecev pred smrtjo izrekla poznan stavek: "Samo tisti človek je resnično umrl, ki je
izgubil vero v človeštvo." "Ona te vere ni izgubila in samo nesrečna usoda je njeno temperamentno življenje vkovala v pretekle tesne čase, ko ne ona ne nobena druga naša žena še ni imela prilike, da bi se razmahnila, kot nam je to dano danes." (Marja Boršnik, Naša žena, 1948.)
Ljudmila Poljanec je bila razgledana ženska. Vse življenje je veliko brala in preko časopisa vneto zasledovala javno življenje slovenskega naroda; precej je pa tudi potovala. Skoraj vsake počitnice je preživela na Dunaju in se že v času svojega študija na dunajski univerzi družila s F. Kidričem, I. Prijateljem, slikarjem Veselom, Keleminom, Šmalcem … Na potovanju v Carigrad preko Beograda in Sofije se je v družbi slikarja Vesela navduševala za jugoslovansko federacijo. Vtisi s tega potovanja so bili pobuda za nastanek pesmi v ciklu Carigrajske vizije (LZ, 1908). Najrajši je pa potovala sama. Poleg južne domovine si je ogledala še Pariz, Prago, nekajkrat je obiskala tudi glasbene prireditve v Salzburgu. Prijateljevala je pa tudi z nekaterimi vidnimi slovenskimi literati: z Antonom Aškercem, Cvetkom Golarjem in Kristino Šulerjevo.
L. Poljanec je svoje pesmi objavljala v več listih: v Domu in Svetu pod psevdonimoma Posavska in Ljudmila (1998-1902) ter istočasno v Slovenki (prvi slovenski ženski časopis, ki ga je takrat urejala Marica Bertol) pod psevdonimi X, Y, Zagorska in Bogomila. V letih 1902-5 je objavljala pesmi v Slovanu pod psevdonimom M. P. Nataša. Nekaj malega je poslala tudi za list Domači prijatelj (družinski list, v zabavo in pouk; mesečnik za odjemalce Vydrove tovarne hranil; izhajal je v Pragi v letih 1903-1914; urednica je bila Zofka Kvedrova). Dom in svet ji je ugajal čedalje manj, zato je med leti 1903-1909 objavljala v Ljubljanskem zvonu, katerega urednika sta bila A. Aškerc in Fr. Zbašnik, ki sta Ljudmilo vzpodbujala in ji dajala nasvete.
L. 1906 je pri L. Schwentnerju izdala svojo edino pesniško zbirko Poezije. L. 1923 je izdala še drobno brošurico Pot k domu (mladinsko božično igro s petjem in deklamacijami, ki so jo uprizorili v raznih krajih). Izdala je še mladinske knjižice: Zmeraj radostni veseli, Na domačem dvorišču, Naše domače živali, Knjiga s podobami za mladino (Maribor, 1926) in njeno zadnje delo Mati, tri lirsko-dramatske slike, ki jih je uglasbil takratni znani slovenski glasbenik Vasilij Mirk (Maribor, 1930), uprizorili pa so jih v mariborskem gledališču. Lotila se je tudi dramatizacije Krsta pri Savici (rokopis) in v boju proti romantičnemu idealizmu nastopila z oceno romana Slučaji usode P. Pajkove (Ska 1987, št. 23, str. 11 in št. 25, str. 9).
L. Poljanec je ena izmed treh najpomembnejših pesnic izpred 1. svetovne vojne. Vse tri, Vida Jeraj, Kristina Šuler in L. Poljanec, so bile učiteljice, vse tri so se pojavile konec 90 let 19. stol. s svojimi pesmimi v revijah in časopisih, vse tri so predvsem podpirale prvi ženski časopis Slovenka in se na prelomu stoletja svojevrstno razvile. Po 1. svetovni vojni so v javnosti skoraj povsem umolknile, pesniško pa snovale naprej. Skušale so se vživeti v povojno problematiko in se izluščiti iz svojega osebnega sveta v družbeno skupnost. Da se je to bolj posrečilo Kristini Šulerjevi kot pa L. Paljančevi, ima svoje vzroke zlasti v okolju, v katerem sta živeli. Medtem ko se je Šularjeva zasidrala v Ljubljani, kjer se je imela priliko vključevati v tok kulturnega središča in rasti z narodnoosvobodilno borbo tudi v novo miselnost povojnega življenja, je L. Poljanec po dvajsetletnem službovanju na Kapeli l. 1920 sicer prišla v Maribor, kjer je živela od 1927. l. kot upokojenka, vključena v mariborsko kulturno ž
ivljenje, a se je l. 1942 ponovno odselila na Kapelo, kjer je živela daleč od mestnega kulturnega dogajanja.

3. POEZIJE

S Poezijami l. 1906 je L. Poljanec v javnosti takorekoč zaključila svojo prvo pesniško fazo, tj. fazo čiste lirike. Kljub rahlim vplivom Prešerna, Ševčenka in slovenskih modernistov so te Poezije samosvoj izraz ženske, ki ji je prvenstveno in skoraj edino doživetje erotika, medtem ko se je Aškerčeva tedanja socialno-politična pesem niti najrahleje ne dotika. Aškerc se je sicer trudil, da bi njeno pesem pesem iztrgal iz ozkega osebnega doživetja, toda to se mu je pri Poljančevi posrečilo v veliko manjši meri kot pri Jerajevi. Čeprav je L. Poljanec večino časa preživela na kmetih in je tudi sama ljubila in negovala zemljo, je bila tipična meščanska žena, saj je videla vsebino življenja v erotiki in ni dojela sreče, kako človek raste v borbi z družbo. Njena edina nacionalna pesem je Čardaš, v kateri toži nad pozabljenimi slovenskimi pesmimi v nekdaj pomadžarjenem Prekmurju. (M. Boršnik).

Zbirka pesmi Poezije je razdeljena na štiri razdelke:
o PESMI IN ROMANCE
o INTERMEZZO
o OB ADRIJI
o EPILOG

M. Boršnik pravi, da gre v zbirki za "preproste, drobne, nežne pesmice, ki niti vsebinsko niti oblikovno ne prinašajo veliko novega, so pa iskrene in pristne, čustveno nepotvorjene. Kljub temu so le redko neposreden izraz intimne bolečine in se najrajši skrijejo v ljudsko doživetje in obliko." Nekatere njene pesmi so zato celo ponarodele: Ko so fantje proti vasi šli, Pri zibeli, Rožmarin, Tam na vrtni gredi, ki je štirikrat uglasbena. Tudi Minka Govekar navaja, da je to "zbornik čisto lirskih pesmi" in da pesnici "verzi teko gladko, prijetno" ter da se tudi pri njej kakor pri Murnu in Ketteju kažejo vplivi ljudske pesmi. Od tod tudi očitek, da je posnemala ta dva pesnika, še dodaja Govekarjeva.
Zbirka je sestavljena predvsem iz lirskih pesmi (večinoma prežetih z otožnim, melanholičnim, nežnim tonom), v katerih lirski subjekt izraža svoja čustva, misli in razpoloženja. Nekaj pesmi je tudi epskih, (Mirta, Tam v temnem lesu, Ciganka, Mati, Črni vran, Tam na polju, na zelenem, Mornarjeva ljubica, Tam daleč …) saj v prvem razdelku najdemo kar nekaj predvsem ljubezenskih romanc (Po J. Kosu je romanca krajša epska pesem, včasih na prehodu k liriki, povečini iz preteklega, zgodovinskega ali tudi sodobnega sveta. Podobna je baladi, le da so njeni motivi manj nenavadni in grozljivi, in zato notranji slog ni dramatičen, ampak epičen, tudi liričen.), ki pa sicer niso čisto prave romance.
Pesmi se precej navezujejo na ljudsko pesništvo, tako po obliki kot tudi po motivih, temah …; imajo namreč klasično zunanjo formo, saj prevladujejo pesmi s štirimi in tremi kiticami, ki jih sestavljajo tri- ali štitivrstičnice. Največkrat se pojavlja prestopna, zaporedna ali pretrgana rima in trohejski ali jambski verz. V ritmu in melodiji so pesmi velikokrat sproščene. Gibka ritmika, menjajoča se trenutna doživetja v erotiki in življenjskih slučajnostih ter vtisi in misli ob potovanju kažejo na mnogo neposredne ženske narave. Najdemo tudi elemente impresionističnega sloga. Impresionizem poudarja vtis, ki je iz trenutka v trenutek drugačen, kakor se spreminja subjektovo razpoloženje oz. občutje. Za impresionistični slog so značilni barvni, svetlobni, zvočni odtenki, ki jih pesnica največkrat izrazi z epitetonezo in barvno glagolsko metaforo. Pogosti pri njej so vtisi iz narave ("o slavčevi pesmi otožni, / o dihu večernih sap, / o sladki vonjavi rožni,/ o pesmi, ko poje jo slap… "; " …zašumljali vali, / in
zatrepetali, / kakor v snu … / Zrlo je / oko kraljice / ta prekrasni svet: / Senčni lovor, / vitko palmo, / doli kras morja …v snežni zarji / blesk gora …"
Zlasti v prvem razdelku so pogoste tudi pomanjševalnice, ki so značilnost ljudske poezije: grmič, venček, deklič, sinek, molitvica, ptičica, svečica, svečka, haljica, ptičke, starček, dragec, cvetica, dekletce, šopek, križec, kočica, zvonček, kamrica …
Po drugi strani pa lahko najdemo v njenih pesmih tudi tujke oz. prevzete besede: credo (lat. "verujem"; veroizpoved; prepričanje; izpoved); kerub (hebr. po Bibliji angel višje vrste); Madona (lat. Marija); alem; intermezzo (it. vmesni dogodek, vmesna igra, medigra, odmor); aloa (gr. rastlina iz družine lilij); rekviem (lat. mrtvaško opravilo, črna maša); Cafe Glasier; Angiolina; Carmen Silva, azur …
Pesnica rada uporablja barve, še posebej zlato in srebrno: zlatožarni večer, srebrna rosa, zlate zvezde, zlatožarno sonce, kosi zlatokljuni, srebrne noči, zlat prestol itd., kar je zopet značilnost impresionističnega sloga.
Snov za pesmi je največkrat vzela iz narave (vtisi iz narave, impresije) in osebnega izkustva, lastnega življenja, tj. življenjskega občutja, doživetja, razpoloženja. Pogosto so ji snov tudi vtisi iz potovanj (npr. v tretjem razdelku Ob Adriji).
Osrednja tema cikla je ljubezenska, zato prevladujejo ljubezenske pesmi, nekaj je pa tudi razpoloženjskih oz. življenjsko-izpovednih pesmi (npr. Pomladni večer …, Na poti, V življenju, Zimzelen, Večer na Bleškem jezeru, Med poeti …, Vi pesniki …).

3.1 V prvem razdelku Pesmi in romance je največje število pesmi, ki so označene z naslovi.
Najpogostejši motivi v teh pesmih:

" motivi iz narave: motiv mavrice, vetrov, zarje, večera, zvezd, solnca, neba, rož, jutra, mirte, cvetja, noči, pomladi, pomladnih sap, oblakov, lilije, gaja, vesne, žita, ptičice, rožmarina, snegov, polja, vrana, vinograda, vinske trte, slavca, žarka, polnoči …

" ljudski motivi: motiv romanja k cerkvici Svetih treh kraljev v pesmi Narodna; motiv ciganke v pesmi Ciganka; motiv iz poljskega ljudskega slovstva, tj. motiv črnega vrana, ki prinaša smrt oz. novico o smrti (Črni vran); motiv iz ruskega ljudskega slovstva, tj. motiv venčka iz rož, ki ga mlado dekle spleta pod lipo pri kameni mizi ter se odloči, da bo podarila tako venček kot svoje srce svojemu fantu (Tam na polju, na zelenem); motiv čardaša, ki je madžarski ljudski ples (Čardaš), motiv svatbe (Mornarjeva ljubica); motiv mladeniča in djevojke oz. ljubice …

" krščanski motivi: motiv občudovanja boga in njegove veličine ter ljubezni v pesmi Credo (lat. verujem; veroizpoved); motiv Madone, kapelice in molitve v pesmi Pred Madono, v kateri mlado dekle naivno daruje sebe in obljublja večno zvestobo fantu, medtem ko se za razliko od Madone ne zaveda tudi trnja in trpljenja, ki ga prinaša ljubezen; motiv keruba (hebr. po Bibliji višji angel), ki "z ostrobrušeno koso … z mrtvim pogledom, s srcem ledenim straži mi srečo mladih dni!" in lirskemu subjektu preprečuje dosego cilja, ki "blesti se v daljavi";motiv molitve v pesmi Molite prirode (Tako kot vsa narava drhti v molitvi, tako tudi lirski subjekt prosi boga Jehovo za ljubezen, ki bo pregnala oz. ublažila vse bolečine, tudi ljubezenske); motiv romanja k cerkvi Svetih treh kraljev, motiv molitve, Device devic, Kraljice kraljic, božje slave, oltarja, nebeške zarje … (Narodna); motiv sv. Martina v pesmi Pesem o vinski trti; motiv sv. Marije, molitve, prošnje v pesmi Daritev; motiv svetnikov, sv. Urbana in Medarda, moti
v svete maše v pesmi V srebrnih nočeh.

" ljubezenski motivi: motiv mladostne ljubezni (Šestnajst pomladi; Sredi življenja); motiv srečne mladostne ljubezni; motiv predanosti in zvestobe mladega dekleta (Pred Madono; Tam na polju, na zelenem; Daritev); motiv ljubimca in njegovega slovesa (Slovo, Po polju vije se bela cesta …, Daritev); motiv izgube nedolžnosti mladega dekleta in motiv nezakonskega otroka (Narodna, Slovo, Mati); motiv smrti in nesrečne ljubezni (Črni vran, Mornarjeva ljubica, Tam daleč, Romanca); motiv razočaranja v ljubezni ter motiv nesrečne, neizpolnjene in neizživete ljubezni (Tam v temnem lesu, Trubadurska; motiv otožne ljubezni in hrepenenja po ljubezni in sreči (Pesem; V večerni čas …; Večer na bleškem jezeru).

" razni motivi: motiv smrti v pesmi Zalica (dekle zaradi pohlepa po bogastvu tragično konča življenje); poetološki motiv (Najzvestejša …; Med poeti …; Vi pesniki …); motiv mladosti oz. motiv spomina na mladost v pesmi Mladosti; Mirta; Šestnajst pomladi; V srebrnih nočeh) …

3. 2 V drugem razdelku, ki nosi naslov Intermezzo (it. vmesni dogodek; medigra; odmor), je 22 pesmi, ki niso označene z naslovi, ampak z rimskimi številkami. Te pesmi so po obliki podobne pesmim iz prvega razdelka. Minka Govekarjeva trdi, da so pesmi Intermezza najboljše pesmi Poljančeve, in pravi, da so to "lirične pesmi, pesmi ljubezni", v katerih pesnica "ne odkriva samo svojega hrepenenja, tihe sreče in boli", ampak odkriva tudi "hrepenenje, srečo in bol deklet". Osrednja tema razdelka je ljubezen; posebnost pa prvina, ki je vezana na tradicijo, saj spajanje ljubezenskih čustev s podobami v naravi kaže na oblikovno zvezo z Jenkovimi Obrazi in Obujenkami. In zato že v prvi pesmi Intermezza (I.) opazimo, kako se narava personificira ("Priroda se venča … /Odeva se v svatovsko krilo / …Svečanost ljubezni odseva ji z vedrega lica, / in solza radosti / krasi ji deviško oko … / In vzdihi kipe ji iz prsi - / Te rože dehteče / Kako po ljubimcu na nebu / po solncu …drhte: / Življenje prirode se druži / z ljubezni
jo solnca. - V ljubezni k združitvi / želi si človeško srce …"; ta personifikacija narave je očitna tudi v peti pesmi (V.), saj je narava tista, ki pozna misli lirskega subjekta, mu vidi v srce, čeravno obstaja med naravo in človekom nasprotje ("Tu notri je tiho, mračno tako, / na nebu pa zvezde žare! / Polnoč! - A v duši mi vstaja dan! / Mir božji povsod, - le v njej nepokoj!").
Tudi za te pesmi je pesnica vzela snov iz svojega osebnega izkustva oz. doživetja in iz narave. Najbolj pogosti motivi so ljubezenski motivi:

˘ motiv hrepenenja po ljubezni in ljubezenski sreči (I.: "V ljubezni k združitvi/ želi si človeško srce …"; III.: ustvarjena ljubezen srcu / - srce ustvarjeno za njo! - / Brez nje pokoja, tihe sreče / ne da mu zemlja ne nebo …"; VII.: " no duši pokoja ni - / v njej diha hrepenenje, / ljubezen v njej drhti …"; VII.: "V sorodnih srcih sama / ljubezen se porodi / in prosi, prosi življenja, / dolgih, jasnih dni …"; XIII.: " )
˘ motiv spomina na neuresničljivo, neizpolnjeno mladostno ljubezen (IV.: "Sto cvetov vzbuja nam pomlad, / a redek je jeseni sad! -"; XII.: "in zdaj se steze naju / ne zbližajo, - ne križajo / nikdar v nobenem kraju. -"; XVI.: "Mimo naju so hitele nade, / ljubav šla je mimo plakajoč … / majev ni, ne rož, ne pesmi mlade, / v dalji skriva se brezzvezdna noč!")
˘ motiv spomina na srečno mladostno ljubezen ("En solnčni poljub z vedrine - / in v srcu se prebudi ljubezen, družica mila / jasnih, mladih dni …"; XX.: "in več je nikoli ne bode nazaj/ in ž njo ne ljubezni več mlade …")
˘ motiv izpovedi ljubezni (XV.:"Jaz ljubim …")
Tudi v pesmih Intermezza je pogost motiv motiv mladosti (XIV.: "In pride boginja mladosti, / in vprašal bo po dolgeh - …"; XX.: "Mimo mene je šla moja mladost, / vsa venčana, v zarjo odeta / In ž njo je hodila moja radost …") in motivi iz narave (motiv rožmarina v XVIII., motivi rož, solnca, noči, zvezd, pomladi,ptice, loga, polnoči,cvetja,vesne, večera, vsemira, zefira (lahen vetrc, večernik), gaj, vrtov, rose, vijol, škrjančkov, polja …).

3.3 Tretji razdelek Ob Adriji vsebuje 10 pesmi in cikel Baronesi Sonji (I.-VI). Te pesmi so najbrž nastale ob vtisih s potovanj po Jadranski obali (motiv južnega solnca, morskih valov, morja, oljke, lovorja, mirt, palm, cipres, belih jader, zefira, barčice, Madone-madonin kip ob morju …). V tem razdelku najdemo še nekaj motivov iz krščanstva (Gospodine pomiluj!, Gospa Magdalena, Pri Madoni), motiv otožnega razpoloženja (V Opatiji, I.: "Ah vse je na svetu, ko rose trepet, / in jaz - tak mimogrede samo …" in II.: "Bolest, ah tiha družica moja …"), motiv domotožja (Večer …), motiv tujca (V parku …; Na poti pod ciprese …). Pomemben in nenavaden je motiv lezbištva v ciklu Baronesi (baronova hči) Sonji, v katerem je poveličana osvajalna lepota tuje ženske (lezbijska tema). V teh pesmih ženski lirski subjekt nagovarja žensko in občuduje njene lepote: njeno telo, nebeške oči, nasmeh, besede … ("Tvoje ustnice / nagelček rdeč …; Tvoje oči so / vijolice …; Trnjolica ti / zlatolasa …; ti mladenka / vitkostasa …" v pesm
i VI.). Lirski subjekt to žensko imenuje za "kraljico lepote", veseli pa se tudi njenega slovanskega porekla ("V blagem srcu pretaka / žlahtna se ruska kri …" I.). Te ženske pa ne občudujejo samo ljudje ("in mladi in stari / zamišljeni tavajo …; Za tabo devojke / se plaho ozirajo ... /v zavisti umirajo. - " V.), ampak se ji klanja tudi vsa narava ("Vitka je palma / glavo sklonila / ponižno do tal, / vrh njen skrivnostno / je šepetal …/ In sramovale / tvojih pogledov / v nedrih se plave / vijolice so…/ Nagel v ljubezni / ves zadrhtel je, / ko si poljubila / ti ga sladko …" II. in V.), tudi lirski subjekt ji skrivoma ukrade smehljaj, katerega posledica je sladka pokora v duši V..

3.4 Peti razdelek Epilog vsebuje pet sonetov oštevilčenih z rimskimi številkami, zadnji, šesti, pa nosi naslov Manom Prešerna. Gre za šest sonetov s tipično obliko dveh kvartin in dveh tercin. Rima je v kvartinah oklepajoča ali prestopna, v tercinah pa je različna (verižna). Verz je italijanski enajsterec. V teh sklepnih sonetih lirski subjekt še enkrat pove, kako je opeval "v srečnih dneh mladosti/ vse kar krasi življenja lepe dni: Ljubezni tiho sreče, nje sladkosti - / in kako ni daleč nazaj, da poje "zadnji spev / ljubezni tej, ugasli v zgodnji uri …". A ko bo odpet "tihi spev labodji - / ", bo lir. subjekt močnejši (kljub vsem bolečinam zaradi nesrečne ljubezni in tožbe po sreči in blaženi mladosti) in "vzlet duha bo višji in svobodnji …".


4. ANALIZA PESMI

Pomladni večer…

Utihnili so sovražni vetrovi A
in v duši mi vstaja najlepši dan! B
Prelepa se mavrica slika na nebu C
kraseč mi življenja večerno stran… B

O mavrica zala! Srce tolažeča! Č
Zakaj se tak pozno pojavila si? D
Zakaj mi tak pozno pokoj roseča Č
vse skrite bolesti ozdravila si? D

Jaz hodim za zarjo - v daljavi bleščečo, E
Za cilji jaz hodim prejasnimi… F
In kadar jo srečam, življenja srečo, E
mavrica jasna, ne vgasni mi! F

Ne vgasni mi, o sedmerobojna! G
Večera ti zlatožarnega H
znanilka mi bodi, da duša pokojna G
mi bo sred življenja viharnega… H

Pesem je prva pesem zbirke in prvega razdelka. To je lirska pesem, saj je v njej navzoč lirski subjekt, ki se izpoveduje iz sebe. Lirski subjekt je sam sebi glavni predmet in govori o lastnih čustvenih stanjih.

4.1 ZUNANJA FORMA
" pesem ima naslov
" klasične štiri kitice
" štirivrstičnice
" rima je v 1. kitici pretrgana, v ostalih kiticah pa je prestopna
" zunanji ritem: verz je svoboden,
" zunanji slog:
TROPI IN FIGURE:
" epiteton ornans: sovražni vetrovi, najlepši dan, prelepa mavrica, večerno stran, mavrica zala, skrite bolesti, blestečo zarjo, cilji prejasnimi, mavrica jasna, sedmerobojna, zlatožarnega večera, duša pokojna, življenja viharnega…
" personifikacija: sovražni vetrovi, in v duši mi vstaja najlepši dan, Zakaj mi tak pozno pokoj roseča/ vse skrite bolesti ozdravila si?
" eksklamacija: in v duši mi vstaja najlepši dan! O mavrica zala! Srce tolažeča! …o mavrica jasna, ne vgasni mi! Ne vgasni mi, o sedmerobojna!
" apostrofa: O mavrica zala! … Zakaj se tak pozno pojavila si? Ne vgasni mi, o sedmerobojna!
" retorično vprašanje: Zakaj se tak pozno pojavila si? Zakaj mi tak pozno pokoj roseča vse skrite bolesti ozdravila si?
" anafora: Zakaj … / Zakaj …
" inverzija: življenja večerno stran, srce tolažeča, v daljavi blestečo, za cilji jaz hodim prejasnimi, življenja srečo, mavrica jasna, večera ti zlatožarnega znanilka mi bodi, duša pokojna, življenja viharnega…
" klimaks: celotna 2. kitica, Jaz hodim za zarjo - v daljavi bleščečo,/ za cilji jaz hodim prejasnimi…
" paralelizem na ravni stavka: Zakaj se tak pozno pojavila si?/ Zakaj mi tak pozno pokoj roseča vse skrite bolesti ozdravila si? Jaz hodim za zarjo - v daljavi bleščečo,/ za cilji jaz hodim prejasnimi …
" paralelizem na ravni zgradbe: ponavlja se isti motiv, tj. motiv mavrice

4.2 NOTRANJA FORMA
" DRŽA LIRSKEGA SUBJEKTA OZ. TIP LIRSKEGA SUBJEKTA: lirska drža (med lirskim subjektom in predmetom ni distance; govor postane samogovor notranjega nastroja)
" OSEBA LIRSKEGA SUBJEKTA: oseben oz. prvooseben lirski subjekt
" KONTAKTNA SMER: v 1. in 3. kitici govori lirski subjekt sam sebi, v 2. in 4. kitici pa lirski subjekt nagovarja "predmet", tj. mavrico
" ČAS IN KRAJ LIRSKEGA SUBJEKTA: pomladni večer, narava
" IZVIR GOVORA LIRSKEGA SUBJEKTA: iz notranjosti oz. iz neposrednih občutij, razpoleženja, čustev in zaznav lirskega subjekta (iz izkustva lirskega subjekta)
" NAČIN GOVORA LIRSKEGA SUBJEKTA: notranja perspektiva (subjekt govori o svoji realnosti popolnoma neposredno, kot mu prihaja sproti iz "notranjosti", torej spontano)

NOTRANJI STIL: Slog je liričen, saj prevladujejo emocionalno-afektivne prvine, ki jih čutimo kot, nežne, razpoloženjske, podložene z dokaj enakomernim gibanjem in ne premočnimi jakostnimi razlikami. V pesmi so prisotne tudi idejno racionalne prvine, ki so nosilke refleksivnosti.
NOTRANJI RITEM: urejen in regularen, brez večjih pretresov in razlik med vrhovi in padci ritmičnega gibanja.

4.3 TEMATOLOGIJA
" SNOV: osebna snov, tj.vzeta iz izkustva, razpoloženja, občutja lirskega subjekta…
" TEMA: razpoloženjska (refleksivno, zanosno, radostno, upajoče… razpoloženje lirskega subjekta)
" MOTIVI: osrednji motiv je mavrica; stranski motivi: motiv večera, duše, življenja, bolesti, zarje, ciljev, življenjske sreče, viharnega oz. nesrečnega življenja…
" IDEJA: Lirski subjekt nagovarja mavrico, ki mu predstavlja oz. pomeni upanje, mir, radost, tolažbo, jasne cilje…sredi nemirnega, nesrečnega življenja.

V pesmi je torej veliko čustvenih pridevnikov, vzklikov, nagovorov, ki izražajo afektivno-emotivni odnos do pojavov v pesmi. Osrednji motiv je mavrica, ki se pojavlja v vseh kiticah kot prelepa mavrica, mavrica zala, tolažeča mavrica, jasna mavrica, sedmerobojna mavrica, znanilka zlatožarnega večera, skratka kot nekaj lepega, nekaj kar lirskemu subjektu daje voljo do življenja, ki bo s to sijočo mavrico seveda veliko lepše - polno upanja, ozdravljenih bolečin, miru … Mavrica je prispodoba za tolažbo, jasne cilje, upanje, mir, srečo ...

5. KRITIKE POEZIJ (1906)
Kritiki njenih pesmi niso preveč dobro sprejeli, zato jim je sledil dolgoletni molk.
Dom in svet (E. L.): "ljubezen, up, vera mladih dni" - taki motivi nam zvene iz pesmi Poljančeve, ki so domači pri mlajših naših pesnikih, tu odeti v prikupno, blagoglasno obliko, ki ji sicer manjka globokega, silnega izraza čustev kakor tudi onega svilnatega bleska modernizma, a ki se čita prijetno v melodioznem ritmu … Ljudmila Poljanec nima mnogo lastnega, individualno izrazitega; učila se je pri Murnih in Kettejih, in ne sega čez to obzorje. Za splošna človeška čutila najde prijeten izraz, ki pa ne postane pretopel in ne diha strasti. Ko bi se povzpela višje tudi v motivih, bi izvestno pridobila njena lirika."
Ljubljanski zvon (Jos Tominšek, ob izidu zbirke): "Pesmi so postale knjiga in prej skromna "Nataša" stoji pred nami kot izrazita pesnica Ljudmila Poljanec. In Slovenija zdaj je pevko imela …Te pesmi se kar same berejo in čutijo; zdi se mi tudi, da bi se lahko pele, ker so "pesmi" v ožjem pomenu besede, čista lirika od prvih verzov do zadnjih … Dolgo je trajalo, preden so si upale tudi ženske v pesmih izdajati svoje tajnosti; z njihovimi pesmimi je izginila iz slovstva enostranost, da smo viškom vedeli, kako čuti mož pesniško napram ženi, a da se ni moglo neposredno verodostojno soditi, kako čuti ženska napram moškemu ….krepka je ona v čutih in besedah, pa parava ženska je…neomahljiva in vdana, mehka in vztrajna! Zato je kaj prijetno poslušati te poezije … Dolgo bi moral iskati, da bi našel kaj tako srčkanega in globoko srčnega, kakor npr. pesmi "Intermezzo" od IV. štev. dalje…Zdi se mi, kakor bi gorel v ozadju verzov ogenj, ki ne plapola toli na zunaj, a tem bolj greje v notranjost. Burno hrepenenje vej
e iz njih, a ne odurno, ne drastično, ne prekomerno in nebrzdano, ampak prav kakor to pričakujemo od ženske: krepko, pa umerjeno….".
M. Govekar (Slovenska žena, 1926): "Pesmi Poljančeve so pesmi ženske. Zato morda moški ne morejo prodreti v njihovo globino. Najbrž se sploh niso mudili pri njih, češ, kaj more napisati lepega - ženska! Jaz pa sem prepričana, da bo vsaka ženska občutila resnično doživetje Ljudmiline pesmi. Izvzete so seveda tiste ženske, ki so že tako moderne, da ne priznavajo več svojih pristno ženskih čustev."

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: ljudmila_poljanec.doc

IZMENJAVA POVEZAV

Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Computers
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Computers.
Brezplačni velikan.net spletni imenik
Spletni imenik na strežniku directory.velikan.net - dodajte vašo spletno stran brezplačno na seznam.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Blogs
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Blogs.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Games
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Games.
Brezplačni agilityhoster.com spletni imenik
Spletni imenik na strežniku webdir.agilityhoster.com - dodajte vašo spletno stran brezplačno na seznam.
Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Home & Family
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Home & Family.
Knjigovodstvo-računovodstvo povezave
Izmenjava povezav povezane z knjigovodstvom, računovodstvom, slovensko zakonodajo ter raznih iskalnikov in pomembnih podatkov.
Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.