domovgalerije slikseminarske nalogeučne pripraveostalo
Brezplačne seminarske naloge in učne priprave
Absolventi slovenskega jezika s književnostjo na PefMB, generacija 2000-2005.
Nekateri izmed nas bodo učitelji, bodisi na osnovni ali srednji šoli; drugi se bodo odločili za nadaljnji študij (magisterij, doktorat); tretji pa bodo lektorji ali karkoli drugega.
Iskanje seminarskih nalog po google

 
Knjižni jezik
Književnost
Didaktika
Dialektologija
Folkloristika
Skladnja
 
  www gostovanje sloHOST
gostovanje spletnih strani in izdelava spletnih strani

-----------------------------------------------
LEKTORIRANJE
kvalitetno in cenovno ugodno lektoriranje
 
  Želite prejemati novice po emailu?  
     
   
9.11.2004
Rudi Šeligo: Svatba
objavil: Davorin Bole
Število ogledov: 1945
Avtorjev portret
Pripovednik, dramatik in esejist Rudi Šeligo se je rodil 14. 5. 1935 na Sušaku pri Reki. Leta 1960 je diplomiral iz filozofije in psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1987 opravil magisterij iz estetike. Leta 1962 se je zaposlil na Zavodu za preučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov v Kranju ter do leta 1993 predaval na Visoki šoli za organizacijo dela oz. Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Sourejal je Revijo 57 in Perspektive, bil glavni urednik Problemov in knjižne zbirke Znamenja pri založbi Obzorja v Mariboru. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev (1987-1991) je pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Bil je med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze in bil 1990 izvoljen za njenega poslanca v slovenski skupščini. V letih 1990-1992 je vodil parlamentarni odbor za kulturo. V letih 1990-1994 je bil predsednik Sveta RTV Slovenije, že več let pa je predsednik Borštnikovega srečanja. Od junija do novembra 2000 je bil minister za kultur
o v slovenski vladi. Leta 1989 je prejel Prešernovo nagrado za dramska in prozna dela.
Rudi Šeligo velja za osrednjo osebnost slovenskega literarnega modernizma. Njegova prozna besedila so v petdesetih in šestdesetih letih prinesla v slovensko literaturo odločilne inovacije, tako s svojo nekonvencionalno tematiko kot z izjemnim in izvirnim slogom, kakršnega slovenska književnost do njegovega nastopa ni poznala. Z vrsto novel, zlasti pa s kratkim romanom Triptih Agate Schwarzkobler (1968) je uveljavil nove standarde sodobnega pripovedništva. Po njih so se zgledovale cele generacije, danes pa so njegova besedila že postala moderna klasika, ki se je znašla v učbenikih, služila za filmske upodobitve, omenjeni roman pa je bil preveden tudi v vrsto tujih jezikov.
Pisanje Rudija Šeliga je bil že od prvih objav v neposrednem stiku z evropskimi literarnimi novostmi, zlasti z načeli francoskega novega romana, in je predstavljalo enega redkih slovenskih literarnih tokov, ki ni bil zamudniški, ampak sočasen, ob tem pa izviren, napajajoč se iz slovenske tematske izkušnje. Njegova zgodnja dela je zaznamoval poseben, selektiven pogled in so navidez brezčutno popisovala tavajoče eksistence marginalcev, zlasti mladih ljudi. Izoblikoval je svojevrsten, samo zanj značilen slog, dosledno je pisal v sedanjiku in s kohezivnimi, čeprav nekoliko nenavadnimi stavki detajliral pojave in usode, ki jih je obravnaval. Nekateri teoretiki so njegova besedila označili kot fenomenološko deskripcijo. V poznejših tekstih se je oddaljil od strogega deskripcionizma. V zbirki novel Poganstvo (1973) in v romanu Rahel stik (1975) so izražene eksistencialne stiske sodobnega človeka, uveljavljati se začnejo tudi groteskni in satirični elementi, ki pridejo posebej do izraza v romanu Demoni slavja. Njegov
a zadnja knjiga Uslišani spomin pa že napoveduje povsem novo fazo Šeligovega proznega ustvarjanja. Čeprav je njegov slog še zmeraj v znamenju selektivnega detajla, vsebuje knjiga že zelo izrazite razpoloženjske elemente, ki skozi posamične usode izrisujejo človekove poskuse, da bi se izrazil kot neponovljivo in občutljivo bitje sredi sodobnega, posurovelega načina življenja. Mitski in parabolični elementi, zastrta simbolika ter liričnost so nove kvalitete, značilne za Šeligovo prozo iz zadnjega časa.
Obsežen in pomemben je tudi Šeligov dramski opus. V vrsti del, kot so Čarovnica iz Zgornje Davče, Lepa Vida, Svatba, Ana, Volčji čas ljubezni, Razveza ali Sveta sarmatska kri, se kritično razčlenjevanje družbene realnosti in njenih zgodovinskih zablod izrazito veže na posamične usode, še posebej ženske kot tragične žrtve lastnega hotenja, hkrati pa na arhaično mitsko simboliko. Noben slovenski avtor doslej ni tako izrazito in globoko dojel katarzične in magične vloge gledališča kot Šeligo, ki se je s temi vprašanji poglobljeno ukvarjal tudi v svojih teoretičnih spisih.
Od 7. junija 2001 je bil izredni član SAZU.

Bibliografija
Pripovedništvo
1966. Stolp: roman. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 119 str.
1968. Kamen: novele. Maribor: Obzorja. 264 str.
1968, 1982, 1994. Triptih Agate Schwarzkobler : kratki roman. Maribor: Založba Obzorja, Ljubljana: Mladinska knjiga. 69, 119 str.
1971. Ali naj te z listjem posujem : kratki roman. Maribor: Založba Obzorja. 51 str.
1973. Poganstvo : novele. Ljubljana: Cankarjeva založba. 191 str.
1975. Rahel stik : roman. Ljubljana: Mladinska knjiga. 204 str.
1986. Molčanja : novele. Ljubljana: Mladinska knjiga. 173 str.
1995. Zunaj sije februar: izbor novel. Ljubljana: Mladinska knjiga. 281 str.
1997. Demoni slavja: roman. Ljubljana: Mladinska knjiga. 185 str.
1997. Uslišani spomin: novele. Ljubljana: Nova revija. 203 str.
2002. Izgubljeni sveženj: roman. Ljubljana: Nova revija. 383 str.
Dramatika
1973. Kdor skak, tisti hlap (historija). Maribor: Založba Obzorja. 47 str.
1973. Šarada ali Darja
1978. Lepa Vida / Čarovnica iz Zgornje Davče. Ljubljana: Mladinska knjiga. 155 str.
1981. Svatba. Maribor: Založba Obzorja. 83 str.
1984. Ana / Svetloba in seme. Ljubljana: Mladinska knjiga. 141 str.
1987. Slovenska savna. Ljubljana: Cankarjeva založba. 118 str.
1988. Volčji čas ljubezni : skupaj s Dušanom Jovanovićem. Celovec: Wieser. 81 str.
1995. Razveza ali Sveta sarmatska kri. Lubljana: Mihelač. 70 str.
2000. Kamenje bi zagorelo. Ljubljana: SNG Drama. 72 str.
2001. Dve drami. Maribor: Obzorja. 174 str.
Esejistika
1989. Identifikacija in katarza. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko. 143 str.
1991. Prehajanja : izjave, protesti in nagovori. Ljubljana: Park. 140 str.
Razno
1975. Vlahi: radijska igra. Ljubljana: Radiotelevizija Ljubljana.
1985. Jezik "Pascal" : radijska igra. Ljubljana: Radiotelevizija Ljubljana.
1993. 'Jaz, volilno telo' : radijska igra. V: Nova revija. Št. 129/130.
1995. Rdeči plašči Saturnovih svečenikov : radijska igra. Ljubljana: Radio Slovenija
1997. Triptih Agate Schwarzkobler : TV film po istoimenskem romanu Rudija Šelige. Režija Mile Klopčič. Ljubljana
1999. Lokostrelstvo v oborah : kratka radijska igra. Ljubljana. Radio Slovenija
1999. Pogovor po noči, imenovani Noč dolgih peres : kratka radijska igra. Ljubljana: Radio Slovenija

Uvod
Kmalu potem, ko sem dobil zadolžitev predstaviti Šeligovo Svatbo, sem si hotel osvežiti spomin in si najprej izposodil njegov Triptih. Ravno na mestu, kjer je Agata skozi okno svoje pisarne iskala nekaj na nebu, sem dobil vest o njegovi smrti. Umrl je 22. januarja letos, star 69 let. Tako sem sicer odložil to delo za cela dva meseca in ugotovil, da prav zares avtor umre z vsakim svojim delom, z vsako svojo knjigo, ki jo dá od sebe, postane tam zunaj mrtev in na nek drug način pravkar rojen, torej živ. S takšnimi občutki sem prebiral njegova dela in našo današnjo dramo Svatba.

Dramsko dejanje
Dramska fabula
Drama je sicer razdeljena v štiri dejanja, nujna fabula pa je takšna.
V malomeščansko, napol proletarsko gostilno, se na nedeljsko popoldne zatečejo predstavniki družbenega sistema, ki pa so hkrati izločenci le tega. To so: Shizofrenik, Taja, pogojno Ciganka, Grobar, njegova bivša žena Korbarjeva, Žagar in Upokojeni miličnik. Šeligo spretno ogreva ozračje z razkrivanjem takšnih ali drugačnih povezav med omenjenimi osebami. Te povezave pa so takšne, da zasadijo v prostor moreč kaos obsodb, kletvic, morečo odsotnost kakršnih koli vrednot - kar bi lahko bila redeča nit, če se sploh lahko tako izrazim. V to vzdušje nato vstopita naša dva glavna akterja, Lenka in Jurij, umsko in telesno pohabljena, vendar iz svojega sveta, kar je bistveno. Njuna, z idealom pregnetena želja, je poroka, čemur pa oporekata tako družbeno-socialna kot tudi cerkvena institucija. To lahko razberemo iz pesniškega vložka, iz ust Shizofrenika: str. 25. Ostala druščina se iz čistega dolgočasja, iz čiste igre, odloči, da bo prevzela vlogo institucije in jima v njunem brlogu, razpadajoči kolibi, priredi svatbo,
ki v svojem absurdnem, ironičnem, ritualnem, celo erotičnem naboju odpre oči Lenki in Juriju, v smislu, da jima potepta vse idealizirane predstave o poroki, s čimer bi Lenka in Jurij lahko postala "normalna".. Ob odkritju te "normalnosti", s pomočjo "normalnih" ljudi, se lahko v tej drami zgodi samo še tragedija; Lenka v svoji nemoči in žalosti umre, Žagar z nožem zabode Shizofrenika, Jurij pa čisto ob koncu samo nakaže novi začarani krog, ki se bo začel z novo nevesto, Tajo. Ta začarani krog lahko zaokrožim z besedami Tarasa Kermaunerja: "Svet, ki ga živimo, je na najnižji mogoči točki avtodestrukcije."

Pripovedljivo in nepripovedljivo; zunanje in notranje dejanje v drami
Potrebno je poudariti, da so karakterji v tej drami duhovno popolnoma izpraznjeni, nihče nima nobenega mnenja o ničemer, zdi se, da vse, kar rečejo, bleknejo. In ravno tisto nepripovedljivo, notranje dejanje, tista skrivnost, tisti problem, ki vodi osebe k takšnim in drugačnim izjavam, se odločilno materializira v didaskalijah, s katerimi Šeligo ne skopari, že tako ironične izjave potencira s svojo značilno reistično držo, torej s pikolovskimi zunanjimi opisi. Zunanji konflikt bi bil odraz notranjega problema, ki pa nam je skrit, brez notranjih utemeljevanj in argumentov.
Horizontalni akcijski red v drami
Kot že rečeno, sta glavna protagonista Lenka in Jurij, ostali se sicer v navidezni resničnosti poistovetijo z njunimi željami in so za hip tudi oni protagonisti, vendar ves čas nasprotni pol Lenki in Juriju, oni ustvarjajo resnico, Lenka in Jurij sta samo nebogljeni lutki, sta orodje za razvrednotenje njih samih, sta le potrdilo o njihovi avtodestrukciji, kar pomeni tudi popolno njuno osebno in družbeno zanikanje.
Osnovne lastnosti dramskega dejanja
Enotnost, verjetnost, motiviranje, nasprotnost in protislovje dramskega dejanja
Konflikt - in v njem skrit problem drame - skorajda ne zastavlja vprašanja, kako eksistirati v svetu, ampak kako ne eksistirati v svetu. V tem pogledu drama zelo razločno polaga svoje karte na mizo, zelo jasno se dogodki razvijajo v smeri razkroja, Shizofrenik na enem mestu celo reče: "… kar gre iz crknjene živadi ven in zaudarja, to gre ven iz človeka hrepenenje.", torej še tisto malo, kar bi človek lahko začutil s svojimi čustvi, zasmrdi, človek brez čustev pa ni človek; celo alkohol ne pomaga več, Žagar nekje reče: "Več ko pijem, bolj sem trezen!" Morda samo Ciganka, v kateri je še nekaj potencialno čarovniškega, lahko uide temu uničenju, v njej je modrost čarovnice, ni pa izpostavljena, v tisti začarani krog, ki sem ga omenil v fabuli, ne more bistveno poseči, kakor npr. v Čarovnici iz Zgornje Davče ali v Lepi Vidi, kjer igrajo prvinske, demonične sile pomembno vlogo. Kot neki svetel kontrast vsesplošnemu razkroju v tej drami pa bi omenil Jurijevo gesto ob umirajoči Lenki - ob koncu 3. dejanja - ko ji reč
e: "Naj te z listjem posujem!" Rudi Šeligo je namreč leta 1971 izdal roman s skoraj identičnim naslovom: Ali naj te z listjem posujem? Ta roman preveva nek mladostniški duh, neka čudovita rosa, ki ni niti najmanj slutila, da se bo čez deset let zgodila Svatba. Iz tega bi izpeljal misel, da se je morda prav Lenka rešila iz tega izpraznjenega sveta, da jo je prekrila rosa večnosti, le s smrtjo je mogoče izstopiti iz kroga. S tem pa so v postmodernističnem slogu doseženi vsi Aristotelovi pogoji za dobro tragedijo.
Dramska motivika
Glavni motivi
Glavni motiv bi lahko bil razkol med posameznikom in družbo, torej motiv družbenega nasprotja kot ovire za zakon, pri čemer prisotna družba nima nikakršne kredibilnosti oziroma verodostojnosti, tu mislim na nasprotni pol Lenki in Juriju, medtem ko lahko že na samem začetku skozi okno kulise vidimo tisto pravo družbo, meščane z vozički za dojenčke, s "prazničnimi, neopravkarskimi" obrazi, vendar bi se strinjal z razlagalci, da je ta svet zgolj privid, svet zunaj realnega. Ali bolje, avtorja svet ne zanima, zanima ga razkroj.

Stranski, situacijski in smerni motivi
Z motivom poroke se poveže motiv rituala, pojavi se tudi biblijski motiv (Naj bo luč!), vsi ostali pa se zlijejo v situacijske motive razpadlega zakona, narkomanije, kraje, detomora, umora, celo incesta, seveda se ti motivi vežejo v smerne motive odkrivanja preteklega. Ker se sama svatba izvrši ironično hitro, se celo pojavi motiv poroke v funkciji pospeševanja dejanja. V funkciji zaviranja dejanja pa so motivi zmote in laži.
Dramski karakter
Dramska oseba ali karakter v drami ter odzivnost karakterja na okolico in na samega sebe
Nosilci vseh teh motivov so seveda dramske figure, ki so res samo figure na neki šahovnici, Lenka in Jurij sta kot božja otroka nosilca neke luči, za poročno darilo dobita kruh v obliki dojenčka, ki pa ga svatje krvoločno razparajo. To tudi ubije Lenko, namreč zelo si je želela otroka. Težko je sploh reči, da imajo osebe v tej drami karakter, so samo nosilke svojih že določenih vlog, njihova preteklost je enako določena kot sedanjost, notranje se nikamor ne razvijajo, na zunaj pa so tako in tako tatovi, pijanci, narkomani, nestrpni in sovražni do drugih. Na nekem mestu pride celo do skrajno ironične situacije, ki celo bralca intrigira, vzbudi v njem neko jezo, da bi jih najraje brcnil iz drame, namigujem na tiste momente v drami, ko celo svatje z vso svojo duhovno izpraznjenostjo izgubijo še to vlogo in preprosto nimajo kaj početi, stopijo do korita z vinom in se kot krave napajajo. Zanimivo nevtralno in povezovalno vlogo ima Shizofrenik, ki edini ves čas nekako povzema in napoveduje t. i. avtodestrukcijo sva
tov. Celo avtor sam nekje v didaskalijah poudari, da Shizofrenik ni norec.
Dramski govor
Zelo pogosto je zastopan bojni dialog, ki se pojavlja v stranskih motivih, ponavadi gre za kakšne pretekle spore med osebami. Kot sem že prej omenil, imajo pomembno vlogo didaskalije, saj pogosto usmerjajo dialog, premikajo dejanja naprej, nemalo pa je dvoumnih dialogov ali dialogov, ko govorca sicer komunicirata med seboj, a govorita vsak o svoji stvari, namigujem predvsem na dialoge med Lenko in Jurijem.
Tehnika drame
Drama je, pričakovano, grajena sintetično, v celoti se odvija pred našimi očmi, le včasih se dogodki iz preteklosti razkrivajo v dialogih.

Gradnja dejanja v drami
Drama je zgrajena iz štirih dejanj. Sledijo si vzročnoposledično, prvo in zadnje dejanje se zaokrožita v gostilni, drugo in tretje se odvijata v Lenkinem in Jurijevem "brlogu".

Razpostava ali ekpozicija: kratek oris prizorišča, normalen, zdolgočasen pogovor med Žagarjem in Grobarjem

Sprožilni element ali začetni konflikt: Lenka in Jurij se hočeta poročiti.

Vrh dejanja: svatba.

Peripetija in glavni preobrat: razkosanje kruha v obliki dojenčka, ki se stopnjuje v razodetje, da sta Lenka in Jurij sestra in brat, posledica: Lenkina smrt

Katastrofa ali iztek dejanja: Jurij nakaže ponavljanje zgodovine, ko v Taji prepozna novo nevesto.

Dramski jezik in slog

Šeligo se je pristno postavil v svoje dramske figure, besedni zaklad zajema iz ljudskega slovstva, uporabi srbohrvatizme, celo romski jezik, v nekaterih delih Lenkin govor spominja na Gantarjev prevod kakšnega antičnega dela, vulgarizmov ne manjka. Skozi lik Shizofrenika ponavadi prihajajo celi izbruhi besed, drugače pa raje uporablja pretrgan, a jedrnat govor. Pojavljajo se tudi pesniški vložki, ki s svojo nepravilno metriko lahko delujejo ironično. Jezik je obarvan z ljudsko snovjo, izžareva vso potrebno dvoumnost, skrivnostnost, ironično distanco, nesmiselnost, dvom, da lahko Svatbo po merilih Mine Špele Krstevske opredelimo kot postmodernistično dramo.

Literatura
" R. Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982.
" R. Šeligo: Svatba. Maribor: Založba Obzorja, 1981.
" R. Šeligo: Ali naj te z listjem posujem. Maribor: Založba Obzorja, 1971.
" R. Šeligo: Lepa Vida/Čarovnica iz Zgornje Davče. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978.
" T. Kosi …[et al.]:: Postmoderna in sodobna slovenska drama (zbornik dramaturških razprav). Ljubljana: AGRFT, Dramaturški oddelek, 1997.
" T. Kermauner: Vračanje mita v sodobni slovenski dramatiki. Ljubljana:Partizanska knjiga, 1988.
" J. Pogačnik …[et al.]: Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS, 2001.
" http://www.ned.univie.ac.at/html/lic/Slovenscina/Knjizevnost_Slovenscina/Avtorji/Seligo,_Rudi/Primarna_bibliografija.html
" http://www.sazu.si/biografije_V.htm (Biografije članov SAZU, podatki temeljijo na stanju dne 1. junija 1998)

Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav, ki vas zanima med naslednjo izbiro

Pripone: K_IV-Svatba-Davorin.doc

IZMENJAVA POVEZAV

Free directory.velikan.net websites listing and linkexchange - Science
Free submission to directory.velikan.net Web Directory - Category Science.

Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Health
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Health.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Shopping
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Shopping.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Regional
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Regional.
News & Media websites listing and linkexchange
Free submission to our Web Directory - Category News & Media.
Free wwwlinks.50webs.com websites listing and linkexchange - Games
Free submission to wwwlinks.50webs.com Web Directory - Category Games.
Domov | Galerije slik | Seminarske naloge | Učne priprave | Ostalo Spletna stran je avtorsko delo avtorjev prispevkov.
Vse seminarske naloge in učne priprave so brezplačne.