1. Kazalo
1. Kazalo 2
2. Uvod 3
3. Roman Zapiski Tine Gramontove 3
3.1. Nastanek 3
3.2. Novost romana 3
3.3. Povzetek zgodbe 3
3.5. Snov, tema, motivi, ideja, simboli 4
4. Notranja forma 5
5. Zunanja forma 6
6. Primerjava Cankarjevega in V. Levstikovega umetnika 7
7. Literatura 8
2. Uvod
V seminarski nalogi bom podrobneje obravnavala roman pisatelja in prevajalca Vladimirja Levstika, Zapiski Tine Gramontove. Predstavila bom novo obliko slovenskega romana v literaturi tedanjega časa, osebe, ki v romanu nastopajo in notranjo ter zunanjo formo. Poglobila se bom tudi v umetnika, kakor ga predstavlja Vladimir Levstik in v njegov odnos do domovine.
3. Roman Zapiski Tine Gramontove
3.1. Nastanek
Vladimir Levstik je zaradi spora z očetom, ki je bil učitelj, izstopil iz gimnazije in se odločil za svoboden pisateljski poklic. Leta 1906 in 1907 je preživel v Parizu, maja 1915 pa so ga osumili, da je nacionalistični propagandist in ga internirali do jeseni 1917 v Mittergraben. Nekaj časa je živel v Pragi, 1918 pa se je vrnil v Ljubljano. To omenjam zato, ker je v internaciji in deloma na Češkem napisal roman Zapiski Tine Gramontove.
3.2. Novost romana
Roman Zapiski Tine Gramontove je pisan v obliki dnevnika in v slovenski literaturi tedanjega časa je to vsekakor novost. Mogoče bi kot prvi roman v obliki dnevnika lahko šteli tudi Stritarjev roman Zorin, vendar to delo ni pisano v celoti kot dnevnik. Vsekakor pa je Levstikov roman pisan od začetka do konca skozi oči glavne osebe-Tine Gramontove.
3.3. Povzetek zgodbe
Roman piše 22-letna Tina Gramontova, ki ji usoda ni naklonjena. Živi pri svoji teti Berti in sestrični Regini (Gini), saj ji je mati umrla kot deklici, očeta pa ni poznala, ker je zapustil njeno mater že pred njenim rojstvom. Sama nad svojim videzom ni zadovoljna, meni, da je grda in malo tudi zavida lepoto svoji lepi sestrični. Ko je Gini osemnajst let, jo osvaja umetnik Pavle Gorjanec, toda Gina stori napako (rdeče vrtnice), se zameri Pavlu in iz njune zaroke ni bilo nič. Pavle še vedno ohrani stike z obema dekletoma in Tini na nekem plesu predstavi profesorja Ivana Strnada. Na sprehodu profesor poljubi Tino in ta je v devetih nebesih, da se nekdo zanima zanjo. Naslednjega dne, ko jih Strnad obišče, dejansko ugotovi, da je Gina tista, ki mu je všeč in zapade v depresijo. Iz nje jo reši Pavle, ki ji svetuje, naj profesorja pozabi, saj je bila zaljubljena v misel, da je ljubljena, ne pa v samega profesorja. Tina res počasi preboleva Strnada in čez nekaj časa se Pavle odločil, da bo naredil Tinin portret. Tina
hodi k njemu pozirat in nekoč vidi akt neke Italijanke. Seveda hoče, da tudi njo Pavle slika golo, saj je mnenja, da obraza ni najlepšega, zagotovo pa ima lepo telo, ki je vredno, da se ga ovekoveči s čopičem. Med slikanjem se zaljubita, vendar hoče Pavle pobegniti v tujino, saj se boji, da je zaljubljen samo v njeno telo, vendar ga Tina prepriča, da ostane in ko teta in Gina odpotujeta na deželo, se skrivaj sestajata in slikata njen portret. Ko se vrneta teta in Gina s počitnic, jo Gina seznani z novico, da se bo poročila s profesorjem Strnadom. Tudi Tina ima zanjo novico, ker je noseča, se bo poročila s Pavlom. Po poroki odideta v Italijo, kamor si je Tina želela oditi zaradi klime in rastlinja ter tam rodi dečka Jurija. Sledi vrnitev v domovino in selitev v neko gorenjsko vasico.
3.5. Snov, tema, motivi, ideja, simboli
SNOV: vzeta je iz slovenskega meščanskega okolja, kasneje tudi iz življenja umetnika.
TEMA:
" odnos do telesa (lepo:grdo); Tina do kopanja s sestrično Gino misli, da je grda, toda ko se vidi takrat gola, je mnenja, da njen obraz sicer ni lep, ima pa lepo telo, ki je enakovredno Gininemu. To potrdi tudi njen prijatelj Paul, ki jo sliko golo in se vanjo tudi zaljubi.
" slovenski umetnik v domačem okolju, njegovo razmerje do domovine, umetnosti
in žensk (Pavel je slikal Italijanko Giulijo, njene slike ni hotel prodati, potem pa je
našel dovolj velik motiv v slovenski ženski in slovenski pokrajini).
MOTIVI:
- glavni motiv je motiv lepega telesa;
- ostali motivi so še: motiv otroka (slovenskega otroka, ki se rodi na tujem in ima slovensko ime, predstavlja slovensko bodočnost), iz tega lahko razvijemo motiv rojstva (rodi se novo bitje, ki ima pred seboj vso svojo bodočnost), motiv umetnika (Pavle prihaja in odhaja, toda nazadnje se ustali v domovini, motiv rdeče vrtnice, ki simbolizira nekaj lepega, a hkrati tudi bodečega (ljubezen-lepa, a hkrati boli), motiv domovina:tujina: Tina se veseli Italije, toplega sonca, z zalivi, oljkami in pomarančami, cipresami …, toda ko vse to doživi, pravi, da je vse to zelo lepo, "toda lepša je dežela onkraj teh golih gor, lepše so naše planine, naša polja, tihe koče naših ljudi in bele cerkvice nad njimi."
IDEJA: ljubezen do domovine (umetnik s svojimi deli rešuje domovino, veliki umetnik je lahko samo tisti, ki črpa iz domačih korenin in taka umetnost je potem res naša).
Ideja izhaja iz predzadnjega poglavja, najdemo pa jo v stavku Tine, ki gleda nekega Italijana, kako nazdravlja "junaškemu pohodu Italije v Gorico in Trst" in pravi: "Slovenci ne potrebujemo prav nikogar - Bog oče nebeški, dokler znamo Slovenke roditi."
SIMBOLI:
- umetnik in atelje; simbol umetniškega življenja
- akt; simbol spoznanja, razsvetljenja. Tina se zaveda svojega lepega telesa in ga hoče ovekovečiti na sliko.
4. Notranja forma
Pripovedovalec je prvoosebni, saj opisuje dogajanja skozi oči glavne osebe-Tine. Najdemo tudi personalni tip pripovedovalca (Tinino pismo Pavlu-njen odgovor). Našla sem tudi avktorialen tip pripovedovalca ("Sreča Julije Valenčičeve z Renejem Gramontom je bila vroča, toda kratka; preprosta slovenska duša je služila tujcu, namesto, da bi mamila vsak dan znova.").
Dogajalni kraj ni natančno določen; vemo samo, da se dogaja nekje na slovenskem ozemlju. Ko odideta v Italijo, imamo omenjene konkretne kraje (Florence-Firence, okolica Palerma, Capri). Ob vrnitvi v domovino se nastanita nekam, kjer so v bližini planine (Gorenjska).
Dogajalni čas ni natančno določen, toda v predzadnjem poglavju izvemo, da je v tistem času Italija zasedla Trst in Gorico. Tako lahko sklepam, da gre za čas tik pred prvo svetovno vojno.
Notranji stil
V romanu je stil izrazito epičen (opisovanje Tine in Gine, njihovega stanovanja …) , nekatera poglavja pa so napisana v liričnem stilu (Tinino opisovanje svoje sreče, njuni pismi: "Zakaj ne smem po najini stari šegi tudi zdaj pregovarjati tvojemu srcu, naj ostane krepko in pretrpi, kar se ne da spremeniti.").
5. Zunanja forma
Zunanja zgradba
Roman vsebuje osemnajst oštevilčenih poglavij in je opremljen z ilustracijami, katerih avtor je Vladimir Lakovič. Prav zaradi teh ilustracij mi knjiga vizualno sprva ni bila prav nič všeč .
Zunanji stil ali jezikovni slog in jezik
V romanu zasledimo preplet novoromantičnih elementov ("Ko briševa druga drugo s segreto rjuho, me začne milovati s toplimi, vlažnimi ustnicami ...") in realističnih opisovanj ("Na mizi stoji svetilka z rdečim japonskim plaščem …"). Prav tako najdemo tudi nekaj naturalističnega stila.
Jezik vsebuje značilnosti jezika v začetku 20. stoletja, prepleten je z epitetoni (žuljeroki, težkonogi), najdemo tudi ogromno arhaizmov (grudi-prsi, mivati-umivati, milovati-poljubljati …).
Metaforika
V besedilu je najti veliko:
-nedokončanih stavkov: "Simpatičen človek je to …, evo, tu ga imate …"
-okrasnih pridevkov: deviško srce, temne oči, šegava veselost …
-vzklik ali eksklamacija: "Ah, vendar vaju še vidimo!"
-ponavljanj: "Kajne, dolgo me ni bilo, dolgo ,… Kje si hodil, kje si bil, he he …"
-primer/komparacij: "Krepilni odmev igra po meni kakor električni tok."
7. Literatura
Franc Zadravec: Slovenska književnost II. Ljubljana, 1999.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
