|
|
 |
7.4.2005
Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori |
objavil: Dobrila Vučenović
Število ogledov: 116 |
|
 |
POTEK UČNE URE
1.DOŽIVLJAJSKO SPOZNAVNA MOTIVACIJA
Predstavim se. Učencem pokažem sliko in jih vprašam, če vedo, kdo je oseba na sliki. Ugotovimo, da gre za pisatelja Josipa Jurčiča.
2. NAPOVED BESEDILA IN NJEGOVA UVRSTITEV
Sledi razlaga. S pomočjo prosojnice povem nekaj bistvenih podatkov o avtorju in njegovem življenju. Od tu izpeljem, da bomo spoznali delo Kozlovska sodba v Višnji Gori.
3. INTERPRETACIJSKO BRANJE BESEDILA
Besedilo berem naglas, učenci poslušajo in sledijo ob odprtem berilu.
4. ČUSTVENO-SPOZNAVNI PREMOR
5. IZPOVED DOŽIVETJA
Po premoru učencem zastavim vprašanja:
a) Ali ste odlomek razumeli?
b) Vam je bil smešen?
c) Vam je bil všeč? Zakaj ja/ne?
Učenci svoje odgovore utemeljujejo.
6. INTERPRETACIJA / ANALIZA
Učence vprašam, o čem delo govori, odlomek analiziramo, razjasnimo nerazumljive besede, povem, kaj se je zgodilo prej. Skupaj odgovarjamo na vprašanja iz berila (glej prilogo 1). Vmes razlagam, kaj se je zgodilo potem in kako se zgodba zaključi. Sprašujem:
a) Kakšna se vam zdijo imena? Smešna,… Zakaj ja/ne?
b) Kaj pomeni naslov, zakaj je takšen? Gre za nesmiselno, "kozlovsko" sodbo. Kozlovska pa je tudi zato, ker se resnično sodi kozlu.
c) Kakšni se jim zdijo dogodki? Smešni, nesmiselni,…
Glede na odgovore, v katerih se ponavlja beseda smešno, povem, da gre za HUMORESKO.
Nato učencem s pomočjo prosojnice razložim, kaj je humoreska. Učenci prepišejo v zvezke.
Postavljam vprašanja, kje se v besedilu kaže, da gre resnično za humoresko. Učenci odgovarjajo, njihove dogovore dopolnjujem.
7. SINTEZA
Prosim učenca, da ustno ponovi, kaj smo se danes naučili.
Na koncu jih opozorim na bistvene stvari, ki si jih morajo zapomniti:
? Kdo je bil Josip Jurčič
? Kateri je prvi slovenski roman
? Kaj je humoreska
8. NALOGE: /
PRILOGA 1 (vprašanja iz berila in odgovori)
1. KAKŠEN VTIS DAJEJO NA NAS VIŠNJANI?
Smešni so, neumni, počnejo nesmiselne, nelogične stvari, ki jih v normalnem svetu ni. Ne znajo sami sprejemati odločitev, preveč poslušajo in ubogajo nadrejene,…
Ali jih lahko primerjamo z Butalci?
Da. (Učence vprašam, če se spomnijo zgodbe, kako so Butalci sadili sol,…).
2. KAKŠNA IMENA DAJE PISATELJ VIŠNJANOM?
Pisatelj daje imena, ki so povezana z lastnostmi, dejavnostjo osebe.
Na prosojnici so našteta imena; npr. Gobežel - ker rad "gobezda". Slamorezec - mlatiti prazno slamo = govoriti neumnosti. Zaropotaj - sodniki ropotajo s kladivom,…
Na koga se glede sodbe sklicuje Gobežel?
Na polža modrijana.
Kako se odzivajo ljudje?
Se strinjajo, kimajo,…
3. ALI RAZSOJAJO MESTNI SODNIKI POVSEM NEPRISTRANSKO? ALI SE DA DOKAZATI, DA JE V OZADJU TUDI NEKAJ OSEBNIH KORISTI?
Sodniki niso nepristranski. Vedo, da morajo najprej gledati na svojo korist, da bodo v prihodnje dobili glasove ljudstva.
4. SE VIŠNJANSKO LJUDSTVO ODZIVA PO LASTNI PRESOJI ALI POD VPLIVOM ZAGOVORNIKA ALI TOŽNIKA?
Ljudstvo nima svojega mnenja. Ubogajo tistega, ki v tistem trenutku govori, modruje in svoje besede podkrepi s takšnimi in drugačnimi dokazi.
Odgovore dajejo učenci, jaz jih samo dopolnjujem, pomagam in jim dajem namige, kaj bi lahko bil pravilni odgovor.
Podpirajte našo spletno stran, da bo živela še naprej in si oglejte z klikom eno
od reklamnih povezav,
ki vas zanima med naslednjo izbiro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
